Kot smo poročali že včeraj, je Gregor Preac tudi uradno odstopil od kandidature za evropskega poslanca na listi SNS. Povod za to je bilo Jelinčičevo kupčkanje denarja, policisti pa so proti Zmagu Jelinčiču zaradi zahteve po delu plače evroposlanca SNS uvedli predkazenski postopek.
Jelinčič je po Preačevem odstopu sicer včeraj dejal, da je za stranko, razumljivo, zahteval denar, kar je po njegovem logično, saj je kampanja prinesla določene stroške, zanikal pa je, da bi od Preaca zahteval denar zase.
Danes se je z »odgovorom na žalitev g. Jelinčiča« odzval Gregor Preac.
Objavljamo del njegovega pisma, ki ga je naslovil na medije:
»Stojim za izjavo, da mi je gospod Jelinčič v osebnem pogovoru kot pogoj za nosilca liste SNS na evropskih volitvah dejal, da bi naj od plače kot morebitni evropski poslanec na mesec dajal 500 evrov za stranko in tisoč njemu osebno. Za prvi del izjave je pred kamerami gospod Jelinčič zadevo priznal, drugi del zanika, da ni bil pravilno razumljen ali da je šlo za šalo.
Gospod Jelinčič v celoti zadeve ni zanikal, ker ni vedel, ali imam dokaze ali jih nimam ali sem kot novinar zadevo snemal ali nisem, kar je pač danes zelo enostavno s pametnim telefonom. Zadeve nisem snemal, saj bi to bilo res že mafijsko ali neetično, saj je vendar šlo za povsem normalen pogovor o moji kandidaturi, ki jo je gospod Jelinčič pred tem v medijih tudi uradno objavil.
Je bila objava mojega imena za nosilce liste SNS na evropskih volitvah le reklamni manever, da izkoristi moje ime, zbudi pozornost, kot je podobno naredil z znanim novinarjem RTV Slovenija g. Jankom Šoparjem, ne vem. Vsekakor sem deloval v dobri veri in s poštenimi nameni in podobnih finančnih ponudb in zahtev nisem pričakoval. Seveda bi lahko vse sprejel in igral igro in kot morebitno izvoljeni potem ne izpolnjeval takšnih in podobnih finančnih dogovorov ali pač bil poslanec za Slovenijo, in ne stranko.
Gospod Jelinčič je najbrž ugotovil, da nisem pravi partner za te njegove finančne kupčije, da pri tem nočem sodelovati ali da ne bom sodeloval, pa je čez noč s pregovorno nezaupljivostjo in zvitostjo pač sklenil, da me več ne potrebuje, da nisem pravi partner za posle, kako iz evropskih virov prek mene napajati sebe in stranko. Vse, kar sem gospodu Jelinčiču obljubil, je bilo to, da se iz evropskih sredstev poslanca lahko pač financirajo le projekti, ki so iz strankinega programa, če so to projekti za širjenje domoljubja, tudi izdajanje knjig, ki promovirajo domoljubje, slovenskost, slovenski jezik, zavedanje pomena naroda in države kot zaščite naroda.
Z razgaljenjem slabe politične prakse želim tudi dokazati, kako pomembna so osebna odgovornost, samozavest, morala tako za dobro delovanje družin, sosedstva, podjetij, družbe, naroda, države. In da se vse da hitro popraviti, če pride do tega individualnega in kolektivnega premika v družbi, narodu, državi. Menim, da sta morala in domoljubje najboljše, najtrdnejše vezivo za moč, podjetnost, razvoj, visok življenjski standard, smisel in smiselnost nekega naroda in države, najboljše orodje za spravo. Odgovornost pa je, da se moramo vsi izogibati nasilnih družbenih in vsakršnih projektov, ki nas kot narod in državo razdvajajo, torej slabijo. Govorim o vsiljevanju tujih ver in ideologij, govorim o velesilah, tujih centrih moči (Bruselj, Berlin in drugi), ilegalnih migracijah, multinacionalkah, pogrevanjih in zlorabah žalostne preteklosti!«