Tiskane izdaje
Čeprav ji mnogi že napovedujejo, da bo prihodnjih pet let v Evropi zastopala Slovenijo, je sama pri napovedih previdnejša, saj se na ankete in javne raziskave ne zanaša. Prepričana je, da so pred Evropsko unijo potrebne spremembe, tudi pri imenovanju predsednika evropske komisije, a poudarja, da v veliki evropski družini le ni vse tako slabo, kot se včasih želi prikazati.
Svari pa pred pojavom evroskepticizma in predvsem vzponom suverenističnih sil, ki da posamezne krize, s katerimi se Evropa gotovo spopada, izkoriščajo za nabiranje lastnih političnih točk.
V politiko ste se podali iz novinarskih vod. Zakaj takšna odločitev?
Glavni vzrok je, da sem sploh dobila takšno priložnost. Če bi mi nekdo pred časom rekel, da se bo to zgodilo, ne bi verjela oziroma o tem res nisem razmišljala, vsaj ne v takšnih okvirih. Vsebinski razlog pa je, da sem prepričana, da tudi s terenskimi izkušnjami novinarke lahko pripomorem k soodločanju. Evropska unija po mojem mnenju potrebuje neke nove vzorce in spremembe. Teh pa se ne da graditi na starih načinih vodenja.
Kakšen rezultat pričakujte?
Čim boljšega. Malo me mogoče moti, ker veliko ljudi že misli, da sem že notri. Vedno poudarjam, da to ni tako preprosto. Šla sem v to, ker si želim delati dobro in izboljšati stvari. Ne zanašam se na javno mnenje in ankete. Niti ne mislim, da sem že kar izvoljena. Seveda pa ne skrivam, da si želim biti.
Koga bi podprli za predsednika evropske komisije? Bi to moral biti eden od kandidatov, ki so jih stranke evropskega parlamenta predlagale med predvolilno kampanjo, ali pa menite, da, denimo, evropski svet lahko odloči samostojno?
Kar zadeva vodilne kandidate, demokratičnost oziroma nedemokratičnost, se pridružujem politični skupini Alde, ki se ne strinja s sedanjim načinom odločanja. Ocenjujem, da gre na neki način za vsiljevanje določenih kandidatov, medtem ko se po drugi strani prikazuje, kot da gre za približevanje državljanom Evropske unije. Menim, da to ni pravi način približevanja. Razmisliti bi bilo treba o drugačnem načinu imenovanja, da bi imele države članice pri tem več besede.
Se vam zdijo opozorila pred vzponom suverenističnih sil oziroma strank upravičena?
Da so opozorila upravičena, se povsem strinjam. Te sile se širijo z izrabljanjem kriz, ki so Evropo pestile v zadnjih letih, in jo seveda še, pozablja pa se na vse prednosti, ki jih prinaša Evropska unija. Takšne notranjepolitične zgodbe niso utemeljene, saj njihova propaganda temelji na širjenju lažnih novic. Se strinjam, da je treba delovanje evropskih institucij spremeniti, a nikakor ne tako, da se vse skupaj posplošuje, predvsem pa izrablja določene težave za širjenje nestrpnosti, tudi za notranjepolitične potrebe.
Pretekli mandat je delno zaznamovala gospodarska kriza, predvsem pa so bile v ospredju migracije. Pred kakšnimi izzivi pa bo po vašem mnenju Evropa v prihodnjih petih letih?
Pred podobnimi, saj določenih zadev, omenili ste migracije, nismo rešili. Nujno se bo treba dogovoriti o ključnih politikah, česar pa se v preteklem mandatu še zdaleč niso. Varnost bo gotovo tudi ena ključnih tem, kot rečeno, migracije, predvsem socialni vidik tega, v prvi vrsti pa je tu negotovost brexita. Ta zelo otežuje kakršnekoli konkretnejše dogovore. Na vrsti je tudi sprejemanje evropskega proračuna oziroma večletne finančne perspektive Evropske unije, a je nevarnost, da bo to prepozno sprejeto zaradi nevarnosti brexita in drugih nerešenih stvari.
Menite, da bi morala biti tudi naslednja evropska komisija politična, kot je bila Jeana-Clauda Junckerja? Kar smo nekako občutili tudi v Sloveniji.
Seveda, to se je in se še vedno pozna pri arbitraži. Ne, ne sme biti takšna, kot je bila zdaj. To je ključni problem sedanjega mandata evropske komisije. Poznalo se je, da dela na podlagi političnih preferenc in mnenja večjih držav. Morala bi biti manj politična in bolj enakopravna. Konec koncev bi morale biti vse države članice enakopravne.
Prav LMŠ daje vedeti, da Violeta Bulc ne more ponoviti komisarskega mandata, tudi zato ne, ker se ni podala na volitve za evropski parlament. Kakšna bi morala biti merila pri imenovanju slovenskega komisarja?
V prvi vrsti mora biti kompetentnost najpomembnejša, potem sledi še politična pripadnost. Strinjam pa se, da je treba delno upoštevati tudi rezultate, ki se bodo pokazali na evropskih volitvah. Nekakšna kombinacija, ampak, kot rečeno, prednost bi morala imeti kompetenca.
Čemu je oziroma bi moral biti slovenski evropski poslanec bolj zvest. Evropski politični pripadnosti ali nacionalnim interesom?
Potem ko si izvoljen, si predstavnik Evropske unije, ampak zdi se mi, da je treba zagovarjati nacionalne interese. Vseh osem poslancev bi moralo v takšnih primerih stopiti skupaj. Na žalost smo v tem mandatu videli, da večkrat do tega ni prišlo. Absolutno je prednost nacionalni interes pred željami evropske družine, ki ji pripada posamezni poslanec.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dal pobudo za evropski preporod. Se strinjate z njo?
Absolutno se strinjam s tem, da so spremembe nujne. A je treba v prvi vrsti poudariti, da Evropska unija le ni nekaj tako slabega, kot se zdaj včasih predstavlja. So pa spremembe nujne, vendar ne v smislu kakšne federalizacije. Države članice morajo biti pri določenih stvareh ostati suverene. Predvsem je treba na vodilnih funkcijah dobiti ljudi, ki ne zastopajo svojih interesov ali interesov na podlagi politike. Ne želim si še enega Junckerja ali še enega Tajanija.
Če boste izvoljeni, v katerih odborih bi si želeli sodelovati?
V ospredje bi dala človekove pravice, socialo ali izobraževanje. Vem, da v vseh ne bi morala sodelovati, vse pa je sicer tudi odvisno od volilnega rezultata na evropski ravni. Bistveno mi je tudi, da bi sodelovala v odborih, kjer bi lahko zastopala interese slovenskih državljanov.
Ste že članica LMŠ?
Ne še, me pa to vsi sprašujejo. Tako ali tako je jasno, da mi je njihov program blizu, saj kandidiram na njihovi listi. Trenutno ne vidim nobene dodane vrednosti, da bi se že zdaj včlanila. Imam pa predvsem dovolj drugega dela. Bom pa prej ali slej prišla tudi do tja in se včlanila.
