Tanja Fajon: Zaradi poskusov razdiranja je naklonjenost Uniji še večja

Ljubljana – Socialni demokrati na majskih volitvah stavijo na preverjene karte. Prvo mesto liste so zaupali evropski poslanki in podpredsednici stranke Tanji Fajon, v tekmo pa pošiljajo dva domača poslanca, državno sekretarko in župana. Evropska unija je naše orodje, ki ga moramo s pridom izkoriščati, pravi nosilka. Kot majhen delček te skupnosti lahko preživimo le v močni Uniji, ki nam zagotavlja človekove pravice in vladavino prava.

Obramba slovenskih interesov na bruseljskem parketu je lažja, če na njem nisi novinec, saj prepoznavnost in spletene mreže odpirajo številna vrata, razlaga poslanka, ki je v evropskem parlamentu pravkar končala svoj drugi mandat. Od leta 2014 je tudi ena od devetih podpredsednic svoje socialdemokratske evropske politične skupine S&D, zaradi česar se je uvrstila na različne lestvice najvplivnejših poslancev.

Po zadnjih volitvah, na katerih je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, jo je slovenska vlada umestila na seznam treh komisarskih kandidatov, ki ga je poslala v Bruselj, vendar je ostalo le pri kandidaturi.

Obžaluje, da so v zadnjih petih letih domači evropski poslanci iz konservativnih vrst, predvsem pri arbitraži, teranu in omejevanju nacionalizmov, ki nas obkrožajo, glasovali v škodo države.
 

Kako gledate na sistem vodilnih kandidatov oziroma spitzenkandidatov? Je način izbiranja predsednika evropske komisije dovolj demokratičen?

Z njim Evropo približujemo ljudem in se izognemo političnemu prerivanju ter naključnemu kadrovskemu žrebu. Zaradi postopka vodilnih kandidatov ljudje natanko vedo, kaj bo kandidat zagovarjal, če bo prevzel položaj. Kandidati gredo skozi volitve, da jih volivci lahko spoznajo. Volivci pa se morajo zavedati, da bo njihov glas tokrat zelo pomemben, saj je evropska družba pred številnimi izzivi.



Socialne demokrate zastopa Frans Timmermans, ki se zavzema za drugačno, solidarno, napredno Unijo in tudi manjše države. Politika komisije, ki jo je poosebljal njen prvi mož Jean-Claude Juncker, je zadnje desetletje ščitila bogate in korporacije, na šibkejše je pozabila. Čas je za spremembo.
 

Kakšen vtis imate o Manfredu Webru, verjetno prihodnjem predsedniku komisije?

Poznam ga kot korektnega politika, a manjka mu politične karizme in žal pooseblja sedanjo konservativno večino v Evropi, ki ščiti kapital, multinacionalke, bogataše, ne nazadnje tudi politike, kot so Viktor Orbán, Antonio Tajani in Jean-Claude Juncker, s katerimi imamo Slovenci zelo slabe izkušnje.

Je predstavnik evropske politične družine EPP, ki je v času težke gospodarske in ekonomske krize zagovarjala strogo varčevanje, zavirala gospodarski razcvet in države, kot je Grčija, stisnila na rob. Zaradi desetletja dolge prevlade konservativnih sil imamo zdaj v Evropi vse več revnih, tudi otrok, bogastvo je nepravično porazdeljeno, zato je neenakost v družbah velika.
 

Nova nevarnost za EU se kaže v vzponu suverenizma.

Že v soseščini vidimo razdiralne sile, ki lahko vplivajo na razkroj EU. Vzpenjajo se politiki in stranke, kot so Matteo Salvini, Viktor Orbán, Marine le Pen, AFD ter avstrijski svobodnjaki, ki vnašajo strah in razširjajo populistične ideje.

Še posebno s prepričanjem, da evropske izzive lahko rešujejo znotraj nacionalnih meja, predstavljajo nevarnost za prihodnost močne Unije. Z nacionalističnimi težnjami ogrožajo tudi Slovenijo. Skrajno desna politika celini, ki naj bi svojim državljanom zagotavljala varnost, povzroča zelo veliko škodo.
 

V pravkar končanem mandatu je bila v ospredju tudi varnost. Kaj bodo izzivi prihodnjega?

Vse bo odvisno od volitev, na katerih bo pomemben prav vsak glas. Brexit je bil lekcija, kaj suverenizem in populizem lahko prineseta posamezni državi in Uniji kot celoti. Združeno kraljestvo se zaradi kaotičnega izstopa že tri leta zvija v krčih. Če bi takrat na referendumu več ljudi oddalo svoj glas, bi bil rezultat gotovo drugačen.
 

Bo uspeh že, če Unija ohrani sedanji obseg?

Zdaj ima 28 članic in še vedno ni jasno, ali bo še letos imela eno manj. Vendar nobene druge države ni, ki bi si želela izstopiti iz EU, prav nasprotno. Zadnje raziskave kažejo, da naklonjenost Evropi – tam, kjer imamo skupne izzive – še nikoli ni bila tako velika. Mogoče so k temu pripomogli prav brexit in razdiralne sile.

Nepredvidljiva politika je verjetno celo okrepila mišljenje Evropejcev, da potrebujemo večjo povezanost, tako pri zaščiti planeta kot tudi pri zaščiti delavcev.


 

Slovenija v zadnjih letih na evropskem parketu ni preveč uspešno zastopala svojih stališč, naj gre za uveljavitev arbitražne razsodbe s Hrvaško ali nadzor na meji z Avstrijo. Kako njen vpliv okrepiti?

Strateški interes je Slovenija izgubila že davno. Od leta 2004, ko smo vstopili v EU in Nato, tavamo, saj ne vemo, kaj si kot država pravzaprav želimo. Čeprav smo polnopravna članica EU, imamo neizkoriščene potenciale. Marsikatero zadevo bi lahko bolje izvedli, če bi vedeli, kakšen je naš cilj in če bi bolj sodelovali z različnimi institucijami.

V preteklosti smo žal bili priča vnašanju notranjepolitičnih razdorov na evropski parket, namesto da bi delali za skupni interes, za slovenski ugled. Smo pred predsedovanjem Uniji; mislim, da smo zamudili izvrstno priložnost, da bi premier Marjan Šarec predstavil našo vizijo evropske skupnosti in naslovil vse izzive, s katerimi se spopadamo v medsosedskih odnosih.
 

Se je premier ustrašil nastopa pred evropsko javnostjo?

Težko sodim, razloge za njegovo odločitev sem slišala le v medijih, a če bi lahko svetovala, bi mu vsekakor priporočila, da gre pred več kot 550-milijonsko občinstvo in ne nazadnje izkoristi teren tudi za to, da okrepi podobo naše države.
 

Katera merila bi morali upoštevati pri izbiranju slovenskega komisarja? Lahko to postane nekdo, ki na evropskih volitvah ne nastopi?

Prav je, da gre kandidat čez volitve, ker s tem javnosti ponudi svoj program, volivci pa imajo pravico povedati, kdo bo njihov komisar. Njegove izbire ne smemo prepustiti naključju.



Dobro je, da mu jo, tako kot poslanski mandat, s svojimi glasovi zaupajo ljudje.
 

Bi sprejeli kandidaturo, če bi vas želeli predlagati na to mesto? Po zadnjih volitvah ste se znašli na seznamu treh imen, ki jih je naša takratna vlada poslala Bruslju.

Čas za razmislek bo po tem, ko bomo analizirali volilni rezultat.
 

Analize kažejo, da ste slovenski evropski poslanci večinoma glasovali skladno s svojo evropsko politično družino. V povprečju ste v minulem mandatu enako kot stranka, ki ji pripadate, glasovali v 96 odstotkih primerov. Komu ste poslanci torej bolj zvesti: svojim strankam ali slovenskim nacionalnim interesom?

Sama sledim svojim prepričanjem in vrednotam. Verjamem, da so ljudje prvi, ki jih moramo ščititi, in želim si, da bi tako delovali vsi naši evropski poslanci. Gotovo so v ospredju interesi države, a v zadnjem mandatu si drznem reči, da nekaj kolegov – predvsem v primeru arbitraže, zaščite terana, omejitvi nacionalističnih politik, zagotavljanju medijske svobode in vladavine prava – ni glasovalo za njeno blaginjo. Zlasti konservativni kolegi so glasovali v škodo države in v nasprotju z evropskimi vrednotami.
 

Kakšen rezultat pričakujete?

Dober bo vsak izid, ki bo okrepil položaj socialnih demokratov. Želeli bi si dva poslanca, kar smo s svojo listo in programom sposobni doseči.


 

Boste na račun razdrobljenosti na levi pridobili? Slovenskim članicam skupine Alde se za majske volitve ni uspelo povezati pod eno streho.

Ne ukvarjam se s konkurenco. Imamo svojo agendo, zato sami ne čutimo potrebe po povezovanju z drugimi strankami.
 

S katerimi področji se boste ukvarjali, če boste znova izvoljeni?

Še naprej bom aktivna v boju proti pojavom, ki predstavljajo grožnjo skupnosti: nacionalizmu, ksenofobiji, sovražnemu govoru, lažnim novicam in drugim nevarnostim. Prizadevala si bom za gradnjo takšne Evrope, ki bo omogočala spremembe, ki bo dala moč ljudem, ki bo preoblikovala kapitalizem ter zagotovila socialno pravičnost in socialno-ekološki napredek.