Tiskane izdaje
Z novelo zakona se bo meja med drugim in tretjim dohodninskim razredom zvišala s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. S tem se bo po besedah Mateje Vraničar Erman s finančnega ministrstva razbremenilo zavezance, ki so med drugim in tretjim davčnim razredom, to pa so večinoma visoko strokovno izobraženi delavci.
Prostor za zvišanje meje za uvrstitev v tretji davčni razred bo dalo dveletno podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda, v katerega se uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Četrti razred s 50-odstotno davčno stopnjo je v veljavi od leta 2013 in bi brez sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ veljal le še do konca leta 2015.
Zdaj se v tretji davčni razred, kjer velja 41-odstotna stopnja davka, uvrščajo zavezanci z 1,5-kratnikom povprečne plače, po novem bo ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače. Po izračunih vlade bo razbremenjenih 114.740 oz. 12 odstotkov zavezancev.
Oba ukrepa bosta veljala za leti 2016 in 2017, medtem pa vlada napoveduje celovito davčno reformo, s katero se bo obdavčitev dela zmanjšala, obdavčitev premoženja pa povečala.
