Tiskane izdaje
Novih podatkov o vlaganjih podjetij v usposabljanja delavcev v Sloveniji ni, je pa lani decembra Eurostat objavil informacije za leto 2018, ki približno kažejo sliko stanja. Z anketo so posameznike, ki so končali redno izobraževanje, spraševali, ali so se v zadnjem mesecu dni usposabljali ali izobraževali. Pritrdilno je odgovorilo 18 odstotkov vprašanih v starostni skupini 25–34 let, v generaciji 35–44 let se je usposabljalo 13 odstotkov oseb, manj kot vsak deseti v skupini 45–54 let in manj kot šest odstotkov generacije 55–64 let.
Številne priložnosti za učenje
V republiškem skladu za razvoj kadrov sofinancirajo usposabljanja zaposlenih v okviru treh projektov. Lani je bil poudarek kompetenčnih centrov, v katere se povezujejo organizacije posamezne gospodarske panoge, v digitalizaciji, trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu. Od mehkih veščin pa vitka proizvodnja, vodstvene, prodajne in nabavne veščine, asertivno komuniciranje ter kompetence s področja uvajanja sprememb, poslovnih izboljšav, menedžment inovacij.
Preberite tudi:
Posamezniki so se lahko tudi sami vključevali v brezplačne delavnice ključnih kompetenc, ki jih bomo potrebovali za nadaljnjo karierno pot (na primer trženje, učinkovito pogajanje, javno nastopanje, reševanje težkih situacij, agilno vodenje, načini obvladovanja stresa …) – projekt Kompetentna Slovenija se nadaljuje tudi letos, napovednik dogodkov je objavljen na skladovi spletni strani.
Poseben program je namenjen spodbujanju usposabljanj starejših zaposlenih ASI, v katerem je bilo več kot 2000 izobraževanj o komunikaciji in motivaciji na delovnem mestu, medgeneracijskem povezovanju in sodelovanju, reševanju konfliktnih situacij na delovnem mestu, organizaciji in upravljanju časa, najpogosteje so se vključevali v izobraževanja na področju računalniških znanj in jezikov, so pojasnili v skladu.
FOTO: Reuters
Tretja skupina usposabljanj (SPIN) je namenjena osebam, zaposlenim na ogroženih delovnih mestih. Lani so se udeleževali izobraževanj tujih jezikov in računalniških tečajev, delavnic o komunikaciji, iskanju zaposlitve, učinkovitem vodenju, čustveni inteligenci, podjetništvu.
Na LinkeIn Learning 93 milijonov ljudi
Možnosti za pridobivanje tovrstnih novih znanj pa je še veliko. V partnerstvu s strokovnjaki jih ponujajo številne organizacije, klubi, društva, izobraževalne ustanove, različne lokalne iniciative in ne nazadnje – spletni portali, kot so Udemy, Coursera, Udacity, EdX, Lobster Ink, LinkedIn ...
Lani je na portalu LinkedIn Learning svoja znanja in veščine osvajalo in izpopolnjevalo 93 milijonov ljudi vseh generacij. Kakšna znanja so iskali? Generacija Z – tisti, ki so na trgu dela največ dve leti, so najaktivnejši uporabniki e-izobraževanj na portalu: povprečno so se izobraževali polovico dlje kot drugi, dvakrat pogosteje pa so izbirali tečaje programiranja.
FOTO: Shutterstock
A to je zanimalo tudi starejše od 55 let: programiranje v Pythonu je bilo pri njih tretje najbolj zaželeno usposabljanje, takoj za tečaji o tem, kako ravnati z napornimi ljudmi, in o diplomatskem komuniciranju.
Milenijci so bili najaktivnejši na skoraj vseh področjih, njihov najpogostejši namen pa je bil, kako učinkoviteje uporabljati podatke pri svojem delu. Učili so se veščin vizualizacije in modeliranja podatkov, statistike. V primerjavi z generacijo Z so milenijci in tudi generacija X 22 odstotkov pogosteje iskali napredna znanja.
Generacija X je bila sicer najbolj usmerjena v izobraževanja o vodenju. Te vsebine so iskali 1,5-krat pogosteje od povprečja, do znanja pa so dostopali predvsem z mobilnih naprav – v primerjavi z generacijo Z kar 39 odstotkov več. Najpogosteje so jih zanimali tranzicija od menedžerja do vodje, razvoj čustvene inteligence in coatching.
