Kot je povedala vodja on-line kariernega sejma Sanda Jerman iz podjetja Optius.com, bo na dogodku sodelovalo skoraj 50 podjetij iz različnih industrij. Za vprašanja bodo njihovi kadroviki in direktorji ter preostali zaposleni strokovnjaki na voljo 22. in 23. januarja med 10. in 20. uro. Sejem pa bo odprt še naslednje tri dni, do vključno 26. januarja – v tem času se bo mogoče prijaviti na prosta delovna mesta v sodelujočih podjetjih ali oddati življenjepis v bazo delodajalca.
Preberite tudi:
Za sodelovanje na sejmu se je pred začetkom treba registrirati na spletni strani Optius.com, med trajanjem dogodka pa bo v aplikacijo mogoče vstopati od koder koli in prek katere koli naprave z internetno povezavo. »Aplikacija omogoča zasebni klepet z izbranim delodajalcem, skupinski klepet je namenjen predvsem postavljanju splošnih vprašanj, možni so tudi videopogovori. Zagotavlja tudi popolno anonimnost, posamezniki lahko nastopajo pod vzdevkom in delodajalci nimajo dostopa do imena in priimka posameznika, s katerim se pogovarjajo,« je pojasnila Sanda Jerman.
Postavijo vprašanja, za katera v živo zmanjka poguma
Sandi Meke, vodja področja sodelovanja z delodajalci na zavodu za zaposlovanje, je delil izkušnjo s sodelovanjem na sejmu lansko leto: »Presenečeni smo bili, koliko ljudi nam je postavilo zelo kompleksna vprašanja; takšna, ki se jih osebno nimajo poguma postaviti.« Podobno izkušnjo imajo tudi v Lidlu, je povedala Sara Habjan iz tamkajšnjega oddelka za razvoj kadrov in ugotovila, da se dogodka udeležujejo kandidati, ki jih na drugih oblikah povezovanja ne srečujejo. »In sejem doseže tudi kraje, ki so nekoliko bolj oddaljeni in od koder se kandidati podobnih dogodkov fizično ne udeležujejo tako pogosto.«
»Pričakujemo, da nas bodo tisti, ki nas bodo obiskali na virtualni stojnici, brez zadržkov vprašali vse, kar jih zanima. In da to ne bodo samo posamezniki, ki se zanimajo za zaposlitev pri nas, ampak tudi talenti. Tisti, ki še študirajo in se odločajo, kam naprej. Pokazati jim hočemo, da so v Dewesoftu priložnosti za široko paleto poklicev, navsezadnje, da lahko ponudimo izzive, ki jih prinaša naše sodelovanje s podjetji v svetu, ko skupaj izvajamo stvari, ki še nikoli niso bile narejene,« je povabil na sejem Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft.
Med malico na sejem
Glede na razmere na trgu dela, ko ima polovica podjetij težave pri pridobivanju ustrezno usposobljenih kadrov, v prvem polletju letos pa zaposlovanje načrtujejo v skoraj vseh panogah, so se organizatorji pripravili tudi na obiskovalce on-line sejma iz tujine. Aplikacija je na voljo v šestih jezikih: v slovenščini, angleščini, nemščini ter v treh jezikih bivše Jugoslavije.
»On-line karierni sejem je nadgradnja klasičnih zaposlitvenih sejmov. Njegove prednosti so poleg anonimnosti, da lahko tako kandidati kot delodajalci v kratkem času in z enega mesta dostopajo do širokega nabora kandidatov oziroma delovnih mest, predvsem pa to lahko naredijo od doma, iz parka ali med službenim odmorom ali pa zvečer z domačega kavča, delodajalci pa iz svojih pisarn,« je opisala Saša Boštjančič, direktorica podjetja Optius.com, ki organizira dogodek.
Približek tistega, kar nove generacije potrebujejo
Kadrovska strokovnjakinja Tamara Valenčič je sejem opisala kot »najboljši približek tega, kar nove generacije potrebujejo. Raje kot iskalci dela bi jim rekla talenti. Potrebujejo anonimnost, enostaven dostop ter hitro povratno informacijo.
Za nekoliko starejše generacije (vemo, da zaposlenim po 40. ali 45. letu starosti nekoliko upade samozavest pri nastopanju na trgu dela) je sejem priložnost, da se delodajalcu približajo anonimno in preverijo, ali obstajajo priložnosti zanje. Ob tem je Valenčičeva delodajalce spomnila, da so kandidati, ki sodelujejo na takšnem sejmu, očitno digitalno pismeni, so proaktivni in prodorni, »ne čakajo doma, da bi prejeli neki tiskan oglas za zaposlitev«, skratka, imajo nekatere veščine, ki jih delodajalci danes cenijo.
To so pomembne kompetence, ki jih delodajalci iščejo, se je strinjala Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, in poudarila pomen vseživljenjskega učenja, »to je tisto, kar bo zaposlenim pomagalo ohranjati zaposlitev, podjetjem pa tehnološki razvoj«.