Tiskane izdaje
Podatki so neuradni, vsakič opozorijo na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), ko objavijo nove podatke za pretekli dan. Tako kot na nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsak dan poročajo o številu testiranih na novi koronavirus, koliko novih primerov so odkrili, koliko ljudi je izgubilo življenje in koliko jih je zapustilo bolnišnico, zavod za zaposlovanje obvešča o dnevnem prirastu iskalcev dela, skupnemu številu brezposelnih, ki se je v začetku tega tedna približalo številki 90.300 – nazadnje jih je bilo toliko maja leta 2017 – in tudi o tem, koliko se jih je zaposlilo. Takšen način poročanja kaže na velikost in kislost jabolka, v katerega bo treba zagristi.
»Trenutno, zelo nenadno stanje ne sme nikomur vzeti poguma. Opažamo tudi, da se je povpraševanje delodajalcev po kadrih po prvomajskih praznikih spet začelo povečevati,« pravijo na ZRSZ in vlivajo optimizem iskalcem dela. V prvih enajstih delovnih dneh maja so nove pogodbe o zaposlitvi podpisale 2903 osebe, kar je več kot v vsem aprilu (2373).
PREBERITE TUDI:
Ne zavodu ne potrjujejo opažanj, da neredki novi brezposelni v nenadni odpovedi vidijo možnost, da se po napornem in stresnem delu oddahnejo, izkoristijo brezposelnost za daljši poletni dopust in jeseni poiščejo delo, prepričani so, da so hitro zaposljivi. »Z osebami, ki se prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve, v sedanjih izrednih razmerah opravljamo razgovore po telefonu in elektronski pošti. Na splošno so odzivni, motivirani za iskanje zaposlitve in razmišljajo, kako naprej,« pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
Ni smisla v čakanju na jesen
Poslovni psiholog Aleš Vičič ocenjuje, da morda kdo po izgubi dela res razmišlja, da bi novo zaposlitev iskal šele v jeseni, čeprav sam takšnih primerov ne pozna. »Za nami (pred pojavom koronavirusa) je zelo stresno in turbulentno obdobje, dela je bilo veliko.
Posameznik, ki je po tem izgubil zaposlitev, lahko spontano začne razmišljati o začasnem odklopu od dela. Na drugi strani pa lahko kdo, ki se znajde v takšni situaciji, pomisli, da ima zdaj priložnost za to, da si vzame čas za premislek, kako naprej, morda to vidi kot priložnost za spremembo kariere,« je dejal Vičič.
FOTO: Shutterstock
Spomnil je na finančne posledice takšnega odlaganja iskanja dela, ki pa jih mora oceniti vsak sam. Prihaja gospodarska kriza in zaposlitve »ne bodo kar visele na drevesih in jih bomo lahko trgali, iskalci dela bodo verjetno morali vložiti nekaj časa in energije, preden jim bo uspelo. »Zakaj bi človek zapravil še dodatni čas, če lahko zaposlitev išče že zdaj,« Vičič ne vidi smisla v čakanju na jesen.
Umik zaradi frustracije
Smiselno se je vprašati tudi, ali je morda ta želja samo posledica frustracije, ki je ob izgubi dela razumljiva. »To, da nekdo veliko prispeva v podjetju, potem pa izgubi zaposlitev, pri čemer se ne zgodi pa njegovi krivdi, je težko sprejeti. Lahko govorimo kar o procesu žalovanja, o žalosti, obupu, strahu … posameznik se morda hoče le odmakniti od teh neprijetnih čustev in se s tem, ko pravi, da si bo vzel čas za premislek, v resnici tolaži,« pojasnjuje Vičič.
PREBERITE ŠE:
Prav tako ocenjuje, da ni smiselno razmišljanje, da je nekdo v novih razmerah takoj zaposljiv ravno tako kot je morda bil še pred nekaj meseci. Pogosto zmotno sklepamo, da se bo dogajanje v preteklosti nadaljevalo tudi v prihodnosti. Tako se lahko tudi utrdimo v prepričanju, da smo lahko zaposljiv kader.
Svetuje: ne bežimo v zmotno mišljenje, ampak začnimo čim prej iskati novo službo, da se prej soočimo z realnostjo. Tisti, ki bo imel novo delo že v nekaj dneh, je imel prav, to je njegova realnost.
Vičič je opozoril še na drugo skrajnost. Če menimo, da je grozno, da se nič ne da narediti, da bo kriza globoka in zaposlitve tako ali tako ne bomo našli je vse zaman, nas to prav tako privede v apatijo. »Gre za zanimiv fenomen, ko tako pozitivna kot neprijetna čustva lahko na koncu pripeljejo do enakega rezultata, to je do pasivnosti. To ni dobro. Treba je aktivno iskati zaposlitev, reševati svoje probleme, ne od njih bežati.«
