Tiskane izdaje
Kreditna sposobnost potrošnika se določa glede na razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se upošteva dohodek v obdobju enega leta pred sklenitvijo nove kreditne pogodbe.
Zaradi epidemije covida-19 se je nekaterim potrošnikom višina dohodka začasno spremenila, kar vpliva na njihovo kreditno sposobnost v naslednjih 12 mesecih. »Kadar gre za začasno spremembo dohodka zaradi izjemnih zunanjih okoliščin, ni smiselno, da se to začasno obdobje upošteva pri izračunu kreditne sposobnosti potrošnika tudi v naslednjih 12 mesecih,« pojasnjujejo na BS, ki jo vodi Boštjan Vasle.
Taka prilagoditev veljavnih pravil bankam omogoča, da lahko dohodke za mesece, ko je bila razglašena epidemija covida-19, izločijo iz izračuna letnega dohodka potrošnika, če so bili ti dohodki nižji kot pred razglasitvijo epidemije covida-19. Banke to možnost lahko izkoristijo, ko razpolagajo z vsaj enim podatkom o obračunanem in izplačanem dohodku, iz katerega izhaja, da je vpliv epidemije na dohodek potrošnika prenehal.
V tem primeru banka dohodek potrošnika izračuna na način, da se preostale razpoložljive podatke za zadnjih 12 mesecev preračuna na letno raven, pri čemer se redne dohodke, značilne za posamezna četrtletja, kot sta regres in božičnica, upošteva le enkrat, še pojasnjujejo v BS.
Rast posojil gospodinjstvom se letos hitro zmanjšuje
Po uvedbi makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije s 1. novembrom lani se letos rast posojil gospodinjstvom hitro zmanjšuje. Od decembra lani, ko je znašala 6,7 odstotka, se je do marca znižala na 4,4 odstotka. Skupni nominalni obseg posojil gospodinjstvom se je tako letos zmanjšal za 37 milijonov evrov, k čemur je prispevalo zmanjšanje potrošniških in drugih (nestanovanjskih) posojil. Rast potrošniških posojil se je sicer do konca marca znižala na 4,3 odstotka medletno.
Rast posojil gospodinjstvom se zadnje čase dodatno zmanjšuje tudi zaradi izbruha gospodarske krize ob pandemiji koronavirusa in vse bolj negotovih razmer na trgu dela. Rast stanovanjskih posojil se je do marca znižala na 5,3 odstotka medletno, kar ustreza lanskemu povprečju, neto prirast teh posojil pa je bil v prvem četrtletju še pozitiven, izhaja iz podatkov Banke Slovenije.
Medtem pa kriza potiska euribor navzgor
Ob tem pa rast euriborja iz negativnega območja proti pozitivnim številkam povečuje stroške financiranja, saj banke pri spremenljivi obrestni meri izračunajo višino obroka glede na njegovo trenutno vrednost.
Tako je dvanajstmesečni euribor še ob začetku marca, pred izbruhom krize, znašal minus 0,327 odstotka, zadnje dni pa se je povsem približal ničli, saj je dosegel minus 0,058 odstotka. Glede na trend in trenutne okoliščine je verjetno samo vprašanje časa, kdaj se bo povzpel v pozitivni teritorij.
