Tiskane izdaje
Predlog nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona za vzpostavitev skupnega, 500 milijard evrov vrednega evropskega sklada za okrevanje, je ocenila za »ambiciozen, ciljan in seveda zelo dobrodošel projekt, saj evropski komisiji utira pot, da si dolgoročno izposoja denar in ga namenja v krizi najbolj prizadetim državam.«
Ob drugem valu bi bil ekonomski šok manjši
Zdajšnji ekonomski šok v evrskem območju je ocenila za velikanski in brez primerjave v mirnodobnem obdobju, zato je potreben hiter odgovor, ki bo preprečil socialno krizo. Države z evrom naj bi po oceni ECB letos utrpele recesijo s padcem BDP med pet in 12 odstotki, osrednji scenarij pa predvideva gospodarski upad za osem odstotkov.
»Videli bomo, kaj bodo pokazale naše projekcije 4. junija, a naš najslabši scenarij predpostavlja upad BDP za 15 odstotkov zgolj v drugem četrtletju ... Vendar se ena stvar zdi precej verjetna: če se bo zgodil drugi val, ta vsaj z ekonomskega vidika ne bo tako hud kot prvi, saj bomo lahko izkoristili dozdajšnje izkušnje,« je Lagardova povedala v intervjuju za francoski Les Echos, nemški Handelsblatt, italijanski Corriere della sera in španski El Mundo.
Kar zadeva ECB, si bo prizadevala za spodbujevalne ukrepe in takojšnje ukrepanje, tako da bo denarna politika delovala v vseh državah evrskega območja in v vseh sektorjih – to je tudi cilj zadnjega posebnega ukrepa, tako imenovanega pandemičnega programa odkupa vrednostnih papirjev (PEPP).
Na vprašanje, ali lahko zdajšnja kriza, ki je precej večja od pretekle, povzroči razpad evrskega območja, o katerem je bil govor že ob grški krizi, je Lagardova odvrnila, da ne. »Položaj je zdaj povsem drugačen. Tokrat ne gre za krizo, ki prihaja s finančnega ali nepremičninskega sektorja, niti ne gre za to, da bi bila ena država v povsem drugačnem položaju od drugih zaradi slabe kombinacije ekonomskih politik. Tokrat gre za simetrični šok, ki je vse države udaril ob istem času. Da bi zaščitile zdravje svojih državljanov, so evropske vlade delno ustavile svoje ekonomije. Zdaj je za vse države pomembno, da ponovno zaženejo gospodarstvo in uporabijo vse razpoložljive ukrepe.«
Na eksplicitno vprašanje, ali je torej zdaj tveganje za evro ničelno, pa je odvrnila: »Da. In spomnila bi vas, da je evro nepovraten, to je zapisano v evropski pogodbi.«
ECB bo prilagajala bazuko
Po oceni ECB bodo vlade v evrskem območju za dodatno financiranje krize samo letos potrebovale od tisoč do 1500 milijard evrov in nekatere bodo to zagotovile brez težav, druge pa bodo potrebovale evropsko finančno solidarnost. Višina in sestava teh sredstev bosta odvisni od ambicij voditeljev držav, ki jih koordinirata predsednika evropskega sveta in komisije Charles Michel in Ursula von der Leyen, je še povedala Lagardova, sama ECB pa bo za financiranje sistemskih tveganj in šoka, ki smo mu priča zdaj, namenila 750 milijard evrov v okviru že omenjenega pandemičnega programa PEPP za odkup javnih in zasebnih obveznic.
»In kar zadeva ta program, smo bili in bomo še naprej zelo jasni – ne bomo oklevali, če bo treba prilagoditi njegovo velikost, trajanje ali sestavo. Uporabili bomo vso potrebno fleksibilnost, ki jo omogoča naš mandat. Ni nobenih psiholoških ovir za našo akcijo,« je zatrdila predsednica ECB.
Po njenih zagotovilih tega novega programa za odkup dolga ne ogroža niti zadnja odločitev nemškega ustavnega sodišča o delni neustavnosti odkupov obveznic iz prejšnjih programov pomoči. ECB je podvržena evropskemu zakonu, poroča evropskim poslancem o svojih dejavnostih, na koncu odgovarja Sodišču Evropske unije. Decembra 2018 je sodišče nedvomno ugotovilo, da so nakupi državnih obveznic, ki jih je izvedla ECB (program PSPP), popolnoma skladni z njenim mandatom in evropskim pravom, je pojasnila Lagardova.
Čas za posodobitev pakta stabilnosti
Prednostna naloga je zdaj, da se gospodarstva spet postavijo na noge, države trošijo, zato njihovi dolgovi naraščajo. Zdaj je pravi čas, da posodobimo pravila pakta stabilnosti in rasti, ne bi se smeli osredotočati na razmerje med dolgom in BDP, ko ocenjujemo vzdržnost dolga, upoštevati bi morali tudi stopnje rasti in prevladujoče obrestne mere, je prepričana Lagardova.
Kar zadeva pobude za skupne evropske koronaobveznice, je prva dama ECB diplomatska: »Pomembno je, da vse evropske države razumejo, v kolikšni meri so soodvisne: proizvodnja nemškega proizvajalca avtomobilov se lahko ustavi, če nima italijanskih, španskih ali francoskih sestavnih delov. Trgovina znotraj evrskega območja je tako povezana, da je v interesu vseh držav, močnejših pa še posebej, da se tudi najšibkejše članice postavijo na noge. Drugače bomo vsi izgubili. Če bo evropski načrt okrevanja kombiniral poroštva Unije s posojili z zelo dolgimi ročnostmi in nizkimi obrestnimi merami, bomo vsi skupaj naredili velik korak naprej pri evropski finančni solidarnosti.«
