»To je največja kriza v zgodovini, s katero se EU spoprijema, zato zahteva temu primeren odziv,« je po pogovoru z Macronom ocenila kanclerka in poudarila, da je ta pobuda Francije in Nemčije signal članicam, da je EU solidarna. »Cilj je, da bo Evropa prebrodila krizo še bolj solidarna, močnejša in poenotena. Ker je trenutna kriza različno prizadela države članice, obstaja nevarnost razkroja evropske enotnosti,« je pomen dogovora med državama ocenila kanclerka.
Nujno soglasje
Čeprav je dogovor med Francijo in Nemčijo ključen za uvedbo novosti v EU, bodo morale načrt potrditi vse članice povezave. Nemčija je doslej ostro nasprotovala »koronaobveznicam« in podobnim instrumentom, prav tako večina jedrnih evropskih držav, med njimi najostreje Nizozemska. V krizi zaradi novega koronavirusa so se, podobno kot med dolžniško krizo, pokazale velike razpoke med severom in jugom. Angela Merkel in Emmanuel Macron sta včeraj poudarila, da njun dogovor gotovo veliko signalizira preostalim članicam, seveda pa to ne zagotavlja soglasne podpore ideji. »Zdaj je na vrsti evropska komisija, da v članicah zagotovi podporo,« je dejal Macron.
Če bodo v parlamentih držav članic ratificirali načrt, se bo EU zadolžila na finančnih trgih in s tem povečala evropski proračun še za 500 milijard evrov. Ta sredstva bodo v okviru prihodnjega sedemletnega proračunskega obdobja prejele najbolj prizadete države članice in najbolj prizadete panoge. »Če rečem, da mednje spada italijanski turizem, se najbrž ne motim,« je dejal francoski predsednik. Kako bo Bruselj delil sredstva, še ni jasno. Merila za to bo izdelala evropska komisija po ustrezni analizi, je napovedala kanclerka.
Dolgove, ki bodo nastali na tej podlagi, bodo države članice odplačevale dolgoročno in bodo predstavljali dodatne obveznosti za nacionalne proračune. Po kanclerkinih besedah bodo ti dolgovi razporejeni na zelo dolgo časovno obdobje, ki pa bo določeno. Po sedanjem ključu financiranja evropskega proračuna bo največji delež odpadel na Nemčijo. Da bo država morala sprejeti večje financiranje evropskega proračuna, je kanclerka napovedala že pred časom.
Evropski prvaki
Z vsemi finančnimi ukrepi, ki so jih napovedali v Bruslju – sem spadajo na primer financiranje skrajšanega delovnega časa, garancije Evropske investicijske banke ter sredstva Evropskega mehanizma za stabilnost –, bo EU za okrevanje v sedanji krizi namenila kar okoli tri bilijone evrov. Po Macronovih poudarkih se bo Evropa v tej krizi poskusila otresti naivnosti v mednarodnih gospodarsko-političnih odnosih. Dejal je, da mora Evropa okrepiti svoje strateške panoge in industrije ter zmanjšati odvisnost od tujine. Ob tem je omenil proizvodnjo zdravil. Francija že dlje časa opozarja, da mora Evropa vzgajati lastne prvake. Angela Merkel je pri tem pritrdila Macronu in odprto spregovorila o evropskih prvakih od zdravstva do informacijskih tehnologij. Navsezadnje se je v tej krizi pokazalo, da Evropa nima niti lastnih aplikacij za videokonference.
Načrt, ki sta ga predstavila Angela Merkel in Emmanuel Macron, je pozdravila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Dejala je, da gre v smeri načrta, ki ga v komisiji že pripravljajo. Pomembno je, da ta predvideva financiranje na podlagi evropskega proračuna, je dodala. Komisija naj bi svoj načrt predstavila prihodnji teden.