Tiskane izdaje
Svet ECB je danes napovedal tudi celovit strateški pregled svoje denarne politike, ki bo predvidoma zaključen do konca leta 2020. V tem času naj bi evropska denarna oblast preverila svoje dozdajšnje cilje, usmeritve in ukrepe, med drugim tudi, ali je njen inflacijski cilj (letna rast cen, ki je blizu, a še pod dvema odstotkoma) v danih okoliščinah še ustrezen. Svet ECB bo naredil inventuro tega, kako je tekom minulih let strategija denarne politike podpirala uresničevanje mandata ECB in ocenil, ali je treba prilagoditi katerega od elementov strategije.
V tem projektu bo tako vidno vlogo imela kvantitativna opredelitev cenovne stabilnosti, skupaj s pristopi in instrumenti za doseganje cenovne stabilnosti. V pregledu se bo upoštevala tudi vloga drugih dejavnikov pri uresničevanju mandata ECB, kot so finančna stabilnost, zaposlenost in okoljska trajnost. Svet ECB bo pregledal učinkovitost in morebitne stranske učinke sklopa orodij denarne politike, ki je bil razvit v zadnjih desetih letih. Proučil bo, kako bi bilo treba posodobiti ekonomsko in denarno analizo, s katero ECB ocenjuje tveganja za cenovno stabilnost, in sicer tudi z vidika tekočih in novih trendov. Pregledal bo tudi prakse komuniciranja, so sporočili v ECB.
Pregled bo test tudi za Lagardovo
Pregled, prvi po letu 2003, bo tako po pričakovanju obsegal revizijo vseh ključnih denarnih orodja ECB, med drugim verjetno tudi ustreznost negativnih obrestnih mer in obnovljenih mesečnih odkupov obveznic, ki predstavljajo jedro spodbujevalne denarne politike.
Očitno so guvernerji centralnih bank, ki so danes zasedali v Frankfurtu, presodili, da je za pregled politik najboljši čas zdaj, ob začetku osemletnega mandata nove predsednice Lagardove. Pregled bo tako test tudi zanjo, še zlasti v luči kritik, da je bolj političarka, kot ekonomska strokovnjakinja. »Ker naša gospodarstva doživljajo korenite spremembe, je napočil čas za pregled strategije, s čimer bomo zagotovili uspešno uresničevanje našega mandata v korist Evropejcev,« je sama dejala danes.
Med državami članicami evrskega območja že nekaj časa obstajajo velike razlike v pogledih na ukrepe ECB, ločnica je zlasti med nekaterimi severnimi in južnimi članicami denarne unije. Naglasnejši kritiki obrestne politike ECB so Nemci. Na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu je danes ECB pozval k opustitvi negativnih obrestnih mer tudi glavni izvršni direktor Christian Sewing, rekoč, da negativne obresti povečujejo neenakost in škodijo družbi in posojilodajalcem.
