Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu dvema odstotkoma, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne bo odražalo v gibanju osnovne inflacije.
Kar zadeva neto nakupe vrednostnih papirjev, ki so se začeli ponovno izvajati 1. novembra na mesečni ravni 20 milijard evrov, pa svet ECB pričakuje, da se bodo izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer. Končali pa se bodo, tik preden bo ECB začela dvigovati ključne obrestne mere, so sporočili iz ECB.
Rahlo znižana napoved rasti za 2020
Nova predsednica ECB Christine Lagarde je postregla z novimi makroekonomskimi napovedmi za evrsko območje vse do leta 2022. Po njih naj bi se letos BDP zvišal za 1,2 odstotka, v 2020 naj bi se rast znižala na 1,1 odstotka, v 2021 in 2022 pa naj bi znašala 1,4 odstotka. Tveganja, ki spremljajo napovedi, so povezana z geopolitičnimi dejavniki, naraščajočim protekcionizmom in razmerami v razvijajočih se državah ter tudi ostajajo, a so nekaj manj izrazita, je pojasnila Lagardova.
Nemka Isabel Schnabel v izvršilni odbor
Svet ECB tudi ni imel zadržkov glede priporočila sveta EU, ki je za novo članico izvršilnega odbora ECB predlagal Isabel Schnabel. Nemka bo na tem mestu nasledila rojakinjo Sabine Lautenschläger, ki je 31. oktobra 2019 uradno odstopila s položaja.
Isabel Schnabel je trenutno članica nemškega sveta strokovnjakov za gospodarstvo (German Council of Economic Experts) in profesorica finančne ekonomije na Univerzi v Bonnu. Novo članico izvršilnega odbora bo na podlagi mnenja Sveta ECB in mnenja evropskega parlamenta imenoval evropski svet. Isabel Schnabel bo imenovana za enkratni osemletni mandat, ki naj bi ga začela s 1. januarjem 2020.