PREBERITE TUDI:
Kot manj pomemben omejitveni dejavnik Banka Slovenija v svoji raziskavi izpostavlja dostop do virov financiranja. V preteklem letu se je povečalo povpraševanje po financiranju, ob tem pa se ni enakomerno izboljševala dostopnost do financiranja, zato se je nekoliko povečal razkorak med potrebami podjetij in dostopnostjo do finančnih virov.
Podjetja skoraj tretjino sredstev, ki jih pridobijo iz različnih finančnih virov namenijo za tekoče poslovanje in investicije. Po večini se financirajo z notranjimi viri – s privarčevanim zaslužkom in prodajo sredstev – ter z bančnimi viri. Uspešnejša pri pridobivanju zahtevanih sredstev so velika podjetja, za katere se je število vloženih vlog povečalo.
Raziskava je bila opravljena novembra 2019 in ne vključuje aktualnega upočasnjevanja gospodarskih aktivnosti in trenutnih nemirov na trgih, zaradi pojava koronavirusa.
Financiranje start-upov v nemirih ni ogroženo
V času upočasnjevanja gospodarskih aktivnosti so na udaru predvsem mala in srednje velika podjetja, katerim je namenjen tudi znaten del ukrepov blažitve posledic koronavirusa, ki jih je danes predstavil minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek.Bistveno manj so ogroženi viri financiranja start-up podjetij, ki jih pretresi kot je pojav koronavirusa običajno ne pretrese. Soustanovitelj pospeševalnika ABC, Aleš Pustovrh, pravi, da se start-upi ne obračajo k dolžniškim virom oziroma bankam, saj predstavljajo veliko tveganje neodplačevanja. Glavni viri financiranja so nepovratna sredstva, poslovni angeli in skladi tveganega kapitala, ki jih pojav koronavirusa ne skrbi na enak način. Pustovrh dodaja, da takšni nemiri lahko kvečjemu predstavljajo priložnost, kajti tovrstni skladi imajo pogosto že zbrana sredstva, ki jih nato dolgoročno investirajo.