Forbes: Slovenci pionirji v razvoju umetne inteligence

Kako so slovenski znanstveniki postali pionirji in hkrati vodilni raziskovalci na področju umetne inteligence.

Objavljeno
15. april 2020 17.40
Posodobljeno
15. april 2020 18.11
Razvoj tehnologije, ki je botrovala umetni inteligenci je bila strateškega značaja za nekdanjo državo (na sliki prvi industrijski robot v Sloveniji Goro-1; izdelan je bil leta 1979). FOTO: Fotoarhiv Inštitut Jožef Stefan
Državna podpora tehnologiji, ki je botrovala k razvoju umetne inteligence, v Sloveniji sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, raziskave in razvoj pa potekajo še danes. V Sloveniji med drugim nastaja prvi mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki ga je podprl Unesco. Slovenija je bila pravzaprav tudi ena od prvih držav, ki je podprla razvoj umetne inteligence, Inštitut Jožef Stefan - osrednji slovenski razvojni center za umetno inteligenco - pa je financiranje pridobil že leta 1950, izpostavljajo pri ameriški poslovni reviji Forbes.


 

Tujina je opazila ambicije domačih znanstvenikov


image
Inštitut Jožef Stefan je financiranje pridobil že leta 1950 (na sliki zgradbe inštituta po odprtju leta 1953). FOTO: Fotoarhiv Inštitut Jožef Stefan
Forbes je pred dnevi napisal pravo hvalnico slovenski znanosti, kjer omenjajo prve zametke tehnologije umetne inteligence v sedemdesetih letih, ki so bili strateškega značaja za takratno državo. Že takrat so bile prisotne težnje po prilagoditvi šolstva tehnologijam umetne inteligence, sicer pa je bil poudarek na nevronskih mrežah, podatkovnem modeliranju in statističnih analizah.

Ivan Bratko, ki ga je Forbes označil za očeta umetne inteligence v Sloveniji pravi, da je po razpadu nekdanje republike bilo mogoče čutiti ambicije slovenskih znanstvenikov, da prav Slovenija postane center razvoja in znanosti. Veliko potrditev uspešnega dela na področju umetne inteligence so slovenski znanstveniki dobili v lanskem letu, s tem, ko je Unesco podprl ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI). Mednarodni center bo deloval v okviru Inštituta Jože Stefan, sicer pa je osnovni cilj centra združenje držav članic Unesca in pospešek načrtov za trajnosten razvoj ob uporabi umetne inteligence.
 

Slovenske prakse za izboljšanje globalnega digitalnega ekosistema


image
Slovenski razvijalci na področju umetne inteligence so primer dobre prakse za veliko tujih znanstvenikov. FOTO: Getty Images
V članku Forbesa so izpostavljene uporabne prakse, ki so jih razvili na Inštitutu Jožef Stefan in se jih uporablja na slovenskih tleh. Med prvimi takimi je izdelava »digitalnih dvojčkov«, pri čemer se uporablja tehnologija za modeliranje in upravljanje tovarn, kar izvaja podjetje Qlektor. V sklopu tovrstne tehnologije je v pripravi projekt »digitalnega dvojčka sveta« s katerim bi se spremljalo in razumevalo dogajanje po svetu. Forbes izpostavlja tudi opazovalnico umetne inteligence (AI Observatory), ki ga je Inštitut Jožef Stefan razvil za OECD in omogoča spremljanje razvoj umetne inteligence v svetu. Omenja se še sistem EventRegistry, preko katerega je mogoče spremljati svetovne medije v realnem času ali pa uporabljati funkcijo zamika. Pri slednjem gre za samostojno podjetje, ki pa je v osnovi nastalo znotraj Inštituta Jožef Stefan.

Celoten članek Forbes je dostopen tukaj.