Tiskane izdaje
Potrebujemo tako ekonomsko politiko, ki vodi v povečevanje produktivnosti vseh dejavnikov (dela, kapitala ...), pa tudi ustvarjanje naklonjenega poslovnega okolja in pridobivanje kritične sposobnosti za uspešen prehod v inovacijsko družbo, pravi Mrakova. In dodaja, da ni skrivnost, da Slovenija nujno potrebuje velik premik v razvoju, če želi dolgoročno vzdržne družbene odnose in s tem ugodne življenjske razmere. Hkrati pa živimo v času, ko imamo na eni strani poplavo mnenj, na drugi pa veliko pomanjkanje dejstev in na podatkih utemeljenih sklepov, kar prepogosto vodi v napačna sklepanja in odločitve, ki slabijo našo družbo in gospodarstvo.
Decembra prva številka letne publikacije
V okviru tega novega projekta Združenja Manager bo v začetku decembra izšla prva številka letne publikacije, ki bo posvečena predvsem scenarijem prihodnjega gospodarskega razvoja. »Pri tem se bomo oprli zlasti na demografske projekcije, z njimi pa na razvojni izziv, kako zagotoviti nadaljnje povečevanje blaginje prebivalstva tako, da bomo lahko dostojno skrbeli za vse več starejših ter izboljševali možnosti za mlade, zagotavljali demografsko in socialno stabilnost družbe ter konkurenčne sposobnosti, združene v institucijah in usposobljenosti prebivalcev,« pravi Saša Mrak. V publikaciji bodo ovrednotili ekonomsko politiko v Sloveniji, podprto z razumevanjem vloge profesionalnega in prosvetljenega menedžmenta v družbi, torej ne samo v zasebnem sektorju, ampak v vseh segmentih družbe, in pomena pravne države za mednarodno konkurenčnost.
Publikacija kot začetek in osnova izobraževalnega in argumentiranega dialoga je rezultat strokovne posvetovalne skupine oziroma observatorija Združenja Manager. Glavni avtorji publikacije so dr. Ali Žerdin, prof. dr. Verica Trstenjak, prof. dr. Dušan Mramor in mag. Velimir Bole. Med drugim bodo avtorji na primerih držav z najrazvitejšim tržnim gospodarstvom pokazali, kako odločujoča sta ustrezna opredelitev in uresničevanje poslanstva odločevalcev v družbi. »Zgodovina nas uči, da so bili mnogi veliki premiki v gospodarskem in družbenem razvoju v smeri družbe blaginje doseženi takrat, ko je osrednji del odločevalcev odlično razumel družbene razmere in aktivno odigral vlogo razgledanega mnenjskega voditelja z vizijo, kompetentnega sogovornika politike ter drugih interesnih skupin v družbi. Za vlogo t. i. prosvetljenega menedžmenta v družbi je nujen pogoj dobro poznavanje ekonomske analize za razumevanje preteklih ekonomskih gibanj in sposobnost napovedovanja prihodnjih. Izkušnje in primere bomo prikazali analitično in ob tem predstavili tudi dobre prakse menedžmenta v Sloveniji, iz katerih se prav tako lahko še naprej učimo,« še pravi izvršna direktorica ZM.
Kakšne gospodarske razmere lahko pričakujejo podjetja
V Sloveniji kot tudi v celotni EU smo lani dosegli vrhunec gospodarskega cikla. To, kot poudarja v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, nakazuje vedno več podatkov. Gospodarska rast letos sicer še ostaja visoka, a se umirja, enako velja za pričakovanja podjetij in prebivalstva. Ob tem na Umarju pričakujejo, da bodo k rasti še naprej prispevali tako tuje povpraševanje kot tudi domači dejavniki. »Pričakujemo lahko nadaljnjo rast izvoza, med domačimi dejavniki pa nadaljnje povečanje investicij, zasebne in tudi državne potrošnje. Na trgu dela se bo ohranila rast zaposlenosti, ki bo sicer občutno nižja kot zadnja leta. Ob manjšem številu brezposelnih tako pričakujemo, da bodo plače naraščale hitreje kot v zadnjih letih,« pravi Vasle.
Največji izzivi v prihodnjem letu
V domačem okolju se kažejo nekatere posledice visoke konjunkture. Vse več podjetij poroča o težavah pri pridobivanju (primerno usposobljenih) delavcev ter da je izkoriščenost njihovih kapacitet dosegla ravni iz leta 2008. »Zelo pomembno je, da bo podjetjem v takšnih razmerah uspelo ohraniti ravnotežje med zvišanjem plač in drugih stroškov na eni strani ter produktivnostjo na drugi. Ključni dejavnik visoke gospodarske rasti je namreč izvoz, ki se je v zadnjih letih močno povečal in bo letos – če ga primerjamo s skupnim BDP – predvidoma presegel 85 odstotkov, kar je najvišja raven po osamosvojitvi.
Pomemben vzrok za takšno rast pa je prav stroškovna učinkovitost, ki bi jo čezmerna rast plač lahko ogrozila,« pravi Vasle. In dodaja, da investicije kljub visoki rasti v zadnjih letih po obsegu zaostajajo za tistim, ki smo ga dosegali ob visoki gospodarski rasti nekaj let pred izbruhom krize. Nižje so investicije v opremo in stroje, infrastrukturo, stanovanja …, v skoraj vseh pomembnih segmentih. Brez njih pa bomo težko povečali našo učinkovitost, kar bo ob spremenjenih demografskih razmerah, ki med drugim krčijo obseg delovne sile, še bolj pomembno za nadaljnjo rast.
Prihodnja tveganja
V domačem okolju se povečuje tveganje, da porušimo katero od ključnih ravnotežij, največ pazljivosti pa bo potrebne prav pri dogovarjanju o stroških dela, še meni v. d. direktorja Umarja. »Precej več negotovosti je v mednarodnem okolju. Ta tveganja so večja, korenitejša, predvsem pa vsebinsko drugačna, kot so bila v preteklosti. Poleg tega bodo, če se uresničijo, za odprta gospodarstva, kot je naše, precej bolj nevarna. Namreč, Slovenija je svoj gospodarski razvoj od osamosvojitve gradila na vključevanju in povezovanju: na začetku na vključevanju v mednarodne trgovinske tokove, nato na povezovanju v evropskem prostoru in nazadnje z vključitvijo v skupno denarno območje. Danes evropsko integracijo slabijo brexit in nasprotovanja posameznih držav skupnim pravilom, mednarodno trgovino pa uvajanje carin in grožnje z dodatnim omejevanjem. Evrsko območje, ki je ob velikih težavah prebrodilo zadnjo krizo, se je sicer okrepilo z institucijami, ki povečujejo njegovo odpornost, vendar vsi mehanizmi, ki so bili predvideni v okviru bančne unije, še niso vzpostavljeni. In ti procesi pomenijo največja tveganja,« pojasnjuje Boštjan Vasle.
Ali lahko z optimizmom zremo v prihodnost
Prevladujoče mnenje je, da bo umirjanje rasti postopno, trenutno večina institucij ne napoveduje drastičnega poslabšanj razmer niti v Sloveniji niti v celotnem evropskem prostoru. Dejstvo tudi je, da krize ne prizadenejo vseh držav enako. Tiste, ki so bolj robustne, praviloma občutijo manj posledic. »Zato na uradu že dalj časa opozarjamo na nujnost prilagoditev. Posebej na prilagoditve za zmanjšanje posledic demografskih sprememb; nujnost, da po dvajsetletnem obdobju, ko se nam v produktivnosti ni uspelo približati uspešnejšim državam, svoje prizadevanje usmerimo na to področje; poudarjamo nujnost zmanjšanja neskladij v javnih financah s strukturnimi ukrepi,« navaja Vasle. In sklene, da premik na teh področjih sicer ne pomeni, da se bomo izognili novim krizam, ki se bodo prej ali slej zgodile, verjetno pa pomeni, da ne bomo ponovno v skupini držav, ki bodo čutile največje posledice globalnih pretresov.
