Kaj je ostalo na pogoriščih propadlih velikih podjetij

Ljubljana – Potem ko je po večmesečni agoniji v stečaju pristal tudi nacionalni letalski prevoznik Adria Airways, smo pogledali, kaj je nastalo na pogoriščih velikih propadlih družb, med katerimi so bile tudi državne. Ponekod so se ohranila zdrava jedra ali blagovne znamke, drugod se je nadaljevalo umiranje na obroke ali pa ni ostalo nič.

Med najbolj razvpitimi stečaji v 90. letih sta bila gotovo propad Tovarne avtomobilov Maribor in jeklarskega giganta Litostroja holdinga. Prvega je politika po večkratni državni pomoči v stečaj spustila leta 1996. Na njegovih ostankih je nato nastala Tovarna vozil Maribor (TVM), ki je proizvajala avtobuse in je postala del koncerna Viator&Vector, ki je kasneje tudi propadel. Tudi TVM je nato zašla v finančne težave, šla leta 2011 v stečaj, proizvodnjo TVM pa je sprva najel Durabus, za katerim so bili kitajski lastniki, ki so pred dvema letoma tudi kupili prostore TVM.



Litostroj holding je šel v stečaj leta 1999, a je zdravo jedro proizvodnje turbin prenesel na Litostroj E.I., ki ga je nato kupil Cimos in ga preimenoval v Litostroj Power. Kasneje ga je prodal češki družbi Energo-pro industries, a usoda družbe je negotova, saj je lani imela kar deset milijonov evrov izgube. Ostanek holdinga so bili tudi Litostroj ulitki, ki so jih po prodaji pripojili Litostroju jeklu. Ta je zaradi prezadolženosti končal v prisilni poravnavi in proizvodnjo oddal v najem, nato pa premoženje prodal
 

Trije stečaji Mure

Država je dolgo reševala tudi našo največjo tekstilno družbo Muro, ki je kljub temu leta 2009 šla v stečaj. Delujočo proizvodnjo je kupila Aha Mura Mojce Lukančič, ki je za to prejela skoraj šest milijonov evrov subvencij, a je tudi ta šla v stečaj. Na njenem pogorišču je dejavnost prek družbe Arum nadaljeval eden vodilnih delavcev Dušan Gomboc, a je julija letos tudi to podjetje končalo v stečaju.



Celjskega proizvajalca barv in pisarniškega materiala Aero, ki je bil prav tako v državni lasti, je stečaj doletel leta 2015. Edina preživela družba je invalidsko podjetje Aero Ida, ki je izdelovalo barve in ga je leta 2017 kupil ​Brevillier Urban & Sachs, proizvajalec barvic Jolly. Družba še danes proizvaja barve​ Aero.

Ohranitev čevljarskih blagovnih znamk

V stečaj sta šla tudi dva gorenjska proizvajalca obutve – Planika in Peko. Prva je vrata kljub državni pomoči zaprla leta 2004. A blagovna znamka Planika ni ugasnila. Obrat v Turnišču je namreč stečajni upravitelj prodal nemškemu podjetju Meindl in dvema slovenskima solastnikoma Benjaminu ​Fugini in Martinu Žilniku. Družba tako danes izdeluje športno in zaščitno obutev Planika ter uspešno posluje.



Tržiški Peko je kljub državnemu lastništvu stečaj razglasil leta 2016. Na njegovi lokaciji je bilo nekaj poskusov oživitve čevljarske proizvodnje, med drugim oblikovalke Alje Viryent, ki pa niso bile uspešne. Naposled je blagovni znamki Peko in Peter Kozina skupaj s kopiti in sekalnimi noži lani kupila Alpina, ki je prejšnji mesec na trg poslala prve modele obutve Peter Kozina, novembra pa se jim bodo pridružili čevlji blagovne znamke Peko.

Estonci v slovenskih nogavicah

Med bolj razvpitimi je bil gotovo stečaj večinsko državne IUV Vrhnike, ki je kljub izdatni državni pomoči ugasnila leta 2008, saj se državni Sod ni odločil za dokapitalizacijo. Ne proizvodnja ne blagovna znamka se nista ohranili, saj za to ni bilo kupcev, zoper takratne vodilne pa je bila vložena obtožnica zaradi suma oškodovanja družbe.



Država je kljub večmilijonski državni pomoči neuspešno reševala Tovarno nogavic Polzela, ki je šla konec leta 2016 v stečaj, julija 2018 pa so v družbi ustavili proizvodnjo. Kmalu zatem je blagovno znamko Polzela in zaloge kupil estonski dobavitelj tekstila Sirekar Hulgi OÜ, ki zdaj nogavice Polzele prek družbe Sirekar nogavice tudi prodaja.
 

Talci menedžerskih prevzemov

Kranjski Merkur sta v stečaj leta 2014 pahnila gospodarska kriza in izčrpavanje ob menedžerskem prevzemu. Trgovinski del podjetja je leta 2017 kupil ameriški sklad HPS Investments Partners, tako da trgovine še vedno poslujejo, del nepremičnin pa je stečajna upraviteljica prodala.



Notranji odkupi in finančna kriza so na kolena med letoma 2010 in 2012 spravili tudi takratne največje gradbince: Vegrad, SCT in Primorje. Za njimi so večinoma ostali le nasedli gradbeni projekti. Izjema je bilo Primorje, kjer je zdravo jedro ostalo v okviru Cestnega podjetja Gorica, ki ga je leta 2016 prevzel Kolektor Koling. Prav Kolektor CPG je leto kasneje kupil še Primorjev obrat armiranobetonskih konstrukcij v Ajdovščini.