Tiskane izdaje
Po doslej razpoložljivih podatkih se bo slovenska gospodarska rast v drugem četrtletju 2020 dodatno upočasnila, za bolj natančno oceno pa je smiselno počakati še dva ali tri tedne, ko bo znan razvoj dogodkov v povezavi s koronavirusom po evropskih državah.
Pričakovano poslabšanje v storitveni menjavi
Hitra rast okuženih s koronavirusom bo na kratek rok precej poslabšala dinamiko v slovenski storitveni menjavi (manj prihodov tujcev v Slovenijo ter manj potovanj Slovencev v tujino), predvsem v segmentu turizma, tudi logistike. Če smo še v letu 2019 od tujskega turizma zaslužili 2,8 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka BDP, bi se lahko ti prihodki v 2020 znižali za približno deset odstotkov (280 milijonov evrov). Davčni multiplikator je pri izvozu teh storitev kar visok, kar pomeni, da se bo to odrazilo tudi v počasnejši rasti javnofinančnih prihodkov (DDV, trošarin, drugih davščin in prispevkov), dodaja Ivanc.
Učinek na potrošnjo bo z zamikom
Negativen bo po njegovi oceni »tudi učinek na potrošnjo, še posebej trajnih dobrin (novih vozil), ki pa se bo v uradni statistiki odrazil z zamikom treh do štirih mesecev. Ta del potrošnje se bo verjetno preložil na kasnejše obdobje, ko bo negotovost glede koronavirusa izzvenela. Potrošnja drugih proizvodov, predvsem hrane, se bo vsaj na kratek rok povečala, saj določen delež gospodinjstev želi oblikovati dodatne zaloge nujnih proizvodov. K temu prispeva tudi učinek družbenih omrežij, kjer krožijo pomanjkljive in iz konteksta iztrgane informacije. Trendi v trgovini na drobno bodo tako v prvem četrtletju 2020 precej pozitivni, v drugem pa bodo ustrezno šibkejši,« poudarja Ivanc.
Farmacevtska industrija brez večjih posledic
Na predelovalno dejavnost ima koronavirus vpliv prek previdnejšega odnosa ključnih industrijskih kupcev. Na kratek rok bi se lahko proizvodnja celo povečala, ker bodo želela evropska podjetja oblikovati varnostne zaloge, strošek financiranja obratnega kapitala (zalog) pa je relativno nizek, ocenjuje glavni ekonomist GZS. Vpliv na posamezne panoge pa bo precej različen.
Farmacevtska industrija večjega učinka ne bo občutila, kemijske polproizvode pa lahko naroča tudi v drugih državah (zunaj Kitajske). Cena teh je sicer višja.
Pretovor kontejnerjev bo upadel za do pet odstotkov
Razpoloženje v avtomobilski industriji se je v zadnjih dveh mesecih izboljšalo, vendar bi lahko v prihodnjih mesecih bila naročila šibkejša, če bo panika zajela širši del Evrope. Nakup vozila je namreč do določene mere emocionalna poteza in odraža zaupanje posameznika v prihodnost.
V logistični verigi bo pretovor kontejnerjev upadel do okoli pet odstotkov, na kar vpliva počasnejša dinamika v kitajskih pristaniščih ter odpovedi nekaterih prevozov velikih ladjarjev. Skladno s tem se bo rast cestnega pretovora umirila, še poudarja Ivanc.
Severna Primorska čuti posledice in ukrepa
O težavah zaradi korona virusa v gospodarstvu in ukrepih, ki so jih podjetja sprejela, poročajo iz Severno Primorske gospodarske zbornice. Podjetja iz razvite regije, ki meji na Italijo, zaznavajo težave, vezane na dobave materialov in pretok blaga, prihaja do zamud pri dobavah blaga, polizdelkov, celo do odpovedi dobav; običajni dobavni roki se podaljšujejo, Ob tem se odpovedujejo se promocijski dogodki, sejmi in simpoziji, načrtujejo nabave večjih zalogah materiala kot običajno. Na področju turizma prihaja do odpovedi turističnih rezervacij in težav s turisti, ki so že na poti v naše kraje.
»Podjetja, ki so nam poročala, so v pretežni meri že sprejela preventivne organizacijske oz. zdravstvene ukrepe in organizirala krizne sestanke. Zaposlenim so posredovali navodila za ravnanja za zmanjšanje možnosti okužb,« so sporočili iz zbornice.
Združenje delodajalcev poziva k ukrepom
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) zaradi stopnjevanja vpliva koronavirusa na celotno gospodarstvo pozivajo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška k nujnemu sklicu strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno gospodarsko okolje.
Po njihovi oceni se posledice pojava virusa se ne odražajo več zgolj v podjetjih, ki so močno vezana na kitajski trg, temveč so se s pojavom žarišča v Italiji in potrjenimi primeri v Avstriji in na Hrvaškem razširile na praktično vse ravni dejavnosti gospodarstva. Ministrstvi za gospodarstvo in delo zato pozivajo k pripravi ukrepov, kot so subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje krajšega delovnega časa in omilitev vseh zakonskih pogojev za delo na daljavo in delo od doma.
