Tiskane izdaje
Po prvi oceni je BDP v letu 2019 v tekočih cenah znašal skoraj natančno 48 milijard evrov, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v 2018. Upoštevajoč tudi inflacijo pa se je BDP povečal približno pol manj. Med posameznimi komponentami so se v zadnjem četrtletju lani znižale naložbe v osnovna sredstva (za 4,5 odstotka) in poraba države (za dva odstotka). Zaskrbljujoča pa je tudi le 0,9-odstotna medletna rast izvoza, ki je ena najnižjih po letu 2010.
Upad rasti je zaznati v skoraj vseh predelovalnih dejavnostih, ki so za Slovenijo najbolj pomembne (kovinska, električna, strojna industrija itd.), izjema je le farmacija. To kaže na nižje povpraševanje po naših izdelkih, še pokazalo pa se bo, ali gre zgolj za kratkoročen vpliv, ki je bil najbolj izrazit v zadnjem lanskem četrtletju. Zmanjšuje se poraba pri energetiki in gorivih, pa tudi pri surovinah in komponentah, ki vstopajo v proizvodnjo, ugotavljajo na Sursu.
Letošnja dogajanja, povezanih tudi z izbruhom koronavirusa, v statistiko še niso vključena. Prve učinke je pričakovati pri turizmu, ki se najbolj elastično odziva. Podatke o prihodih in nočitvah turistov bodo na Sursu pripravili prihodnji mesec.
Domača potrošnja
V zadnjem četrtletju leta 2019 se je domače trošenje povečalo za 0,4 odstotka, na kar je vplivala razmeroma nizka rast končnega trošenja in bruto investicij.
Najpomembnejši komponenti domačega trošenja sta končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Končna potrošnja gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2019 povečala za 1,2 odstotka, kar je manjše povečanje kot v prejšnjih četrtletjih leta 2019 (med 2,5 odstotka in 3,8 odstotka). Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 4,5 odstotka, na kar je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev.
V pričakovanju spomladanske napovedi
V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bodo nove podatke o rasti BDP v zadnjem četrtletju in v celotnem letu 2019 ter razpoložljive podatke in napovedi za mednarodno okolje že v kratkem uporabili pri pripravi spomladanske makroekonomske napovedi, ki bo predvidoma nared v prvi polovici marca.
Infografika Delo
V Umarju so sicer v lanski jesenski napovedi za 2019 predvideli 2,8-, za letos pa triodstotno gospodarsko rast.
Banka Slovenije opozarja na učinke koronavirusa
V Banki Slovenije ugotavljajo, da je podatek o lanski 2,4-odstotni gospodarski rasti pri nas skladen z njihovimi napovedmi, podobne rasti pa pričakujejo tudi v letošnjem letu. Ob tem ugotavljajo, da se ob drugih tveganjih iz mednarodnega okolja krepi negotovost v povezavi s koronavirusom.
Večina trenutnih gospodarskih napovedi predvideva vrh epidemije koronavirusa v letošnjem prvem četrtletju, razpon ocen učinka koronavirusa na letošnjo svetovno gospodarsko rast pa sega od zmanjšanja v obsegu 0,2 odstotne točke pa vse do 1,2 odstotne točke v primerjavi s 3,3-odstotno napovedjo pred izbruhom epidemije. Hkrati je negativni učinek na rast evrskega območja ocenjen v razponu med 0,2 in eno odstotno točke. Med dejavnostmi naj bi bila najbolj prizadeta trgovina in turizem, negativni pa bodo tudi učinki padca zaupanja, še izpostavlja BS.
GZS bo znižala napoved za 2020
»Gospodarska rast se je ob zaključku leta 2019 znatno upočasnila, precej bolj od naših pričakovanj. Ocenjujemo, da je prva ocena rasti BDP v zadnjem četrtletju 2019 začasna oziroma, da obstaja večja verjetnost, da bo končna objava podatka ugodnejša, kot je bila (1,7 odstotka),« je podatek Sursa pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Presenetila sta ga zlasti šibka rast potrošnje gospodinjstev in padec trošenja države v zadnjem četrtletju. »Verjetno je to povezano z zamikom določenih izdatkov na kasnejše četrtletje kot tudi slabo razpoložljivostjo delovne sile v segmentu zdravstva in socialne oskrbe. Mogoče je tudi, da je bila ocena tega dela komponente BDP manj zanesljiva.« Izrazito upočasnitev izvoza blaga in storitev pripisuje šibki rasti prilivov od turizma in prevozov.
V GZS bodo jesensko oceno o rasti BDP za leto 2020, ki je pri 2,7 odstotka, prihodnji mesec »predvidoma popravili navzdol, nekje med 2,0 in 2,5 odstotka. Težave v turizmu in logistiki v prvem četrtletju ter pričakovanja o poslabšanem razpoloženju potrošnikov bodo ključno vplivali na nižjo rast BDP. Na drugi strani moramo izpostaviti, da tudi pri tej oceni ni upoštevan morebitni učinek zaprtja mej za gospodarski promet in znatno upočasnjevanje prehoda blaga znotraj naše regije srednje in jugovzhodne Evrope,« izpostavlja Ivanc.
