Prvi krog naročila so izpeljali dva meseca pred zastavljenim rokom, in če ne bo večjih ovir, bi predore lahko prebili do konca leta 2023, kar bo omogočilo črpanje evropskih sredstev v višini nekaj več kot 200 milijonov evrov. Število prijavljenih kaže, da je javno naročilo poslovno vabljivo, saj je ponudbe oddalo kar 31 gradbenih podjetij, od tega osem kitajskih in sedem turških družb, pet slovenskih, pet avstrijskih, po ena slovaška, bosanska, češka, italijanska, španska in ena nemška. Med slovenskimi sta kot vodilna partnerja ponudbo oddala Kolektor CPG (z dvema turškima podjetjema), Gorenjska gradbena družba skupaj s CGP Novo mesto, koprski Makro 5 Gradnje je povezan z vodilnim partnerjem iz Italije, novogoriško podjetje Ginex International pa s kitajskim vodilnim partnerjem.
Član uprave 2TDK Marko Brezigar je pojasnil, da je javno naročilo razdeljeno v dva sklopa in poteka v dveh krogih. Za prvi sklop (trasa od Divače do Črnega kala s 25 kilometri predorov) je oddanih 15 ponudb, za drugega (od Črnega kala do Kopra, s skoraj 12 kilometri predorov in dvema viaduktoma) pa 14. Ponudniki so za oba sklopa skoraj isti, le eden (avstrijsko podjetje z dvema partnerjema) se je prijavil zgolj na kraški sklop.
Kaj bodo počeli v prvem krogu
V prvem krogu bodo preverjali usposobljenost ponudnikov za gradnjo. Pregledali bodo reference, ali imajo vsaj osem ekip (s kadri in opremo), ki bodo hkrati 24 ur na dan, vse dni v letu gradile kraške predore (vsak predor bodo vrtali z dveh koncev hkrati), oziroma po šest ekip, ki bi hkrati gradile predore in viadukta na južnem delu trase. Preverjali bodo tudi opremo in seveda bonitetni razred. Razpis določa, da morajo izvajalci izpolnjevati vsaj bonitetni razred SB5 (po slovenski bonitetni lestvici). Ta razred namreč predvideva, da gre za uspešne družbe, ki bi lahko preživele tudi morebitne krizne čase v gradbeništvu. Komisija javnega naročila bo vse ponudbe ocenila in o njih odločila predvidoma v 90 dneh. V tem času bodo odločili, ali prijavljena podjetja izpolnjujejo pričakovane reference. Podjetja se bodo lahko pritožila, če z odločitvijo o njihovih referencah ne bodo zadovoljna. Te pritožbe pa naj bi pritožbeni organ rešil najkasneje v dveh do treh mesecih, torej do poletja. Zatem bodo izbrana podjetja pozvana samo še k ponudbi cene. Kasnejših pogajanj o ceni ne bo. Izbrano bo tisto podjetje, ki bo ponudilo najnižjo ceno. Vodstvo 2TDK je prepričano, da bi izvajalce lahko dobili najkasneje do konca leta.
Letos bo 2TDK izpeljal še štiri mednarodna javna naročila.
V pomoč pri oblikovanju cenovne ponudbe bo seveda projekt za izvedbo del, ki je že izdelan (zdaj poteka revizija) in bo do podrobnosti natančno določal, katera dela vse je treba opraviti.
Na vprašanje, ali morda pričakujejo nižje ponudbe od tega, kar za omenjena dela predvideva investicijski program (to je nekaj manj kot 700 milijonov evrov), nam v 2TDK niso mogli odgovoriti, so pa pojasnili, da bodo imele vse družbe enake možnosti, četudi niso iz EU. Prav zaradi velike konkurence kitajskih in turških družb pa poznavalci že menijo, da bodo cene nižje od predvidenih v investicijskem programu.
Koliko javnih naročil bo še izpeljal 2TDK
Letos bo 2TDK izpeljal še štiri mednarodna javna naročila. S prvim bodo izbrali nadzornega inženirja, ki bo nadziral gradnjo, z drugim pa tako imenovani neodvisni »priglašeni organ«, ki ves čas gradnje nadzira, ali se gradi interoperabilna železniška proga, po kateri lahko vozijo vsi vlaki po evropskih standardih. Sledila bosta še razpisa za zunanji nadzor kakovosti izvedbe del ter za gradnjo tirov in celotnega zgornjega ustroja (pogonsko in signalnovarnostno omrežje, katerega vrednost ocenjujejo na dodatnih okoli 200 milijonov evrov).
Vodstvo 2TDK zatrjuje, da so celoten načrt za izvedbo te največje infrastrukturne naložbe v samostojni državi zastavili tako, da bi bila lahko dokončana v času, ko tudi sosede hitijo z velikimi posodobitvami železniškega omrežja. Samo Avstrija bo na treh večjih točkah do leta 2026 vložila 17,3 milijarde evrov, Italija in Francija 25 milijard evrov za progo med Lyonom in Torinom, Švica 10,7 milijarde, Hrvaška do leta 2030 4,75 milijarde in Madžarska za progo med Budimpešto in Beogradom 3,3 milijarde evrov.
Novi tir bo na tej progi za potniške vlake omogočal 17 minut krajši potovalni čas.
Novi tir bo na progi med Divačo in Koprom omogočil potniškim vlakom 17 minut krajši potovalni čas, tovornim vlakom pa 30 minut krajši čas (danes traja od ene do dve uri). Ena lokomotiva bo namesto 700-tonskega vlaka vlekla 1200-tonske kompozicije, hitrost potniških vlakov bo 160, tovornih pa 120 kilometrov na uro.
Dušan Zorko je izrazil razočaranje, ker Državna revizijska komisija že peti mesec ni odločila v pritožbi glede gradnje mostov čez Glinščico. »Prepričani smo, da bo rešitev DKOM še pravočasna oziroma da se bodo gradnje predorov z dveh koncev lahko lotili tudi drugače, je še povedal pri mož 2TDK.