Tiskane izdaje
Adriafin obvladuje 77,7-odstotni delež Vinakopra, Istrabenz pa zbira zavezujoče ponudbe za njegov polovični delež, medtem ko bo druga polovica Adriafina ostala v lasti Luke Koper. Portoroški finančni holding Istrabenz je prodajo Adriafina začel že spomladi 2016 in marca 2017 odstopil od nje, ker ni bil zadovoljen z zneskom tri milijone evrov, ki ga je ponudila Marjetica Koper. Pred dobrima dvema letoma sta le nekoliko nižjo ceno zanj ponujala tudi Klet Brda in Metalka Commerce. Zadnja je nedavno vstopila v mariborski Vinag (za en milijon evrov), tokrat pa njen direktor Franc Ziherl ni želel razkriti, ali se bodo še potegovali za Vinakoper.
Silvan Peršolja je odločno zanikal, da bi bil v ozadju njihove ponudbe kateri drug lastnik: »Za oddajo ponudbe smo se odločili po tehtnem premisleku. Razmere na svetovnem vinarskem trgu so takšne, da se moramo manjši vinarji povezovati, če hočemo, da nas na svetovnem trgu sploh opazijo. Vsi slovenski vinogradniki skupaj z 62 milijoni litrov vina letne proizvodnje pomenimo manj kot pol odstotka evropske vinske proizvodnje. Ker smo v naši zadrugi lani pridelali sedem milijonov litrov, ustvarili od 13 do 14 milijonov evrov prihodkov in vsako leto od 400.000 do 500.000 evrov dobička, ker izvozimo po prihodkih več kot 40 odstotkov našega vina, vemo, da moramo poiskati sinergijo v domačem okolju. Mi pridelamo 70 odstotkov belih vinskih sort, v koprski kleti bi pridobili večji delež rdečih. V Kopru imajo odlične enologe, delajo dobro vino, mi pa imamo več izkušenj s prodajo v tujino. Vanjo smo v zadnjih 16 letih veliko investirali. V ZDA imamo lastno podjetje s sedmimi zaposlenimi.
Ohraniti identiteto
Ne pričakujemo, da bi morali pridobiti (prevladujoč) večinski delež v družbi. Tudi KZ Klet Brda ima zelo zaprto lastniško strukturo, v njej odloča 400 vinarskih družin. Zelo veseli bi bili, če bi Luka Koper ohranila svoj delež, in dobro vemo, da igra 70 malih lastnikov odločilno vlogo pri odločanju v skupščini. Če ti mali in vplivni solastniki, kooperanti, ne bodo razumeli ali sprejeli, za kakšno strategijo in poslovanje se zavzemamo, nima smisla, da vstopamo v podjetje. Zelo dobro razumemo, da je teritorij magična beseda in da moramo ohraniti identiteto. Ampak v tem primeru je skrajni čas, da združimo moči,« je pojasnil Silvan Peršolja. Na vprašanje, zakaj Brda niso vstopila v vipavsko klet Agroind, je odgovoril, da je tak projekt obsojen na neuspeh zaradi lokalnega rivalstva.
Toda nekaj rivalstva je tudi v koprskem razumevanju briških načrtov, da vstopijo v kraljestvo refoška in malvazije. Direktor KZ Agrarije Koper Robert Fakin se je pohvalil, da je v sedmih letih več kot podvojil prihodke v Agrariji in zaposlil več kot 60 dodatnih ljudi, predvsem pa, da zdaj domači kmetje prodajo devet desetin proizvedenih pridelkov skozi Agrarijo. »Zdaj ima Agrarija 135 zaposlenih, več kot 17 milijonov prihodkov in več kot 250.000 evrov dobička na leto. Uredili smo premoženje in poslovanje in dobili ustrezno podporo bank, da lahko oblikujemo ponudbo za nakup deleža Adriafina. V to nas sili bojazen, da se ne bi ponovili scenariji, ki smo jih lahko opazovali pri številnih slovenskih vinskih kleteh, kjer so se pojavili špekulativni vlagatelji in za sabo zapustili še večje razdejanje. Agrarija Koper ima že zdaj skoraj 22-odstotni delež Vinakopra. Številni njeni kooperanti in mali lastniki so tudi kooperanti Vinakopra, zato bo Agrarija storila vse, da pridobi ponujeni delež Adriafina.
Konzorcij Agrarije
Seveda smo v preteklosti večkrat poskušali oblikovati konzorcij primorskih vinarjev, ki bi prevzel delež Vinakopra. Ker se je Klet Brda odločila za samostojno ponudbo, smo veseli pobude Gašparja Gašparja Mišiča, da bi Agrarija oblikovala konzorcij s štirimi obalnimi občinami,« je dejal Fakin.
»Res je, štirim županom bom predlagal, da poskušamo s skupnim konzorcijem podpreti in ohraniti Vinakoper v slovenski Istri, saj so trte in oljke podpis naše destinacije, identiteta, ki bi jo morali ohraniti za vsako ceno,« je odgovoril Gašpar Mišič.
