Koprska Agraria in Klet Brda s ponudbo za Vinakoper

Istra: Župani Ankarana, Kopra, Izole in Pirana zahtevajo, da delež prevzame Agraria in da Vinakoper ostane istrsko podjetje

Objavljeno
28. februar 2019 08.45
Posodobljeno
28. februar 2019 08.45
Foto Boris Šuligoj
Koper – Jutri, 1. marca, je zadnji dan, ko morajo zainteresirani za nakup polovičnega deleža družbe Adriafin, večinskega lastnika Vinakopra, oddati zavezujočo ponudbo oziroma vplačati na fiduciarni račun notarke Mojce Tavčar Pasar varščino v znesku 50.000 evrov, ki bo dokazovala resnost ponudbe. Zelo resno se za nakup tega deleža potegujeta Klet Brda in KZ Agraria Koper. Oboji so potrdili oddajo ponudbe.

Polovični delež v Adriafinu je edino večje premoženje, ki še lahko zanima Istrabenzove upnike (banke). Če je država zasegla hotele, kot strateško naložbo, ki je nikakor ne želi prepustiti špekulativnim nakupom, bi morala podobno logiko uporabiti tudi za koprskega vinarja, ki je vsaj toliko strateško pomemben za državo, so prepričani župani štirih občin slovenske Istre. »Vinakoper je treba razumeti kot strateško turistično naložbo, ki ima pomembno vlogo promotorja slovenske Istre kot atraktivne turistične in kulinarične destinacije. S svojo ponudbo, posebnostjo (refošk, malvazija) in visoko kakovostjo vin se namreč Vinakoper in ves vinorodni okoliš slovenske Istre postavljata na svetovni vinski zemljevid. Z našo podporo, da Agraria kupi polovični delež Adriafina, dajemo jasno vedeti, da nam ni vseeno, kdo bo krojil nadaljnjo usodo Vinakopra. Želimo si namreč, da družba ostane v domačih rokah, predvsem v lasti tistih, ki bodo razumeli in cenili njeno vlogo v tem prostoru, saj že 70 let pomembno prispeva k nadaljevanju tradicije vinarstva na tem področju ter k ohranjanju kulturno-geografske identitete slovenske Istre,« so zapisali župani Ankarana (Gregor Strmčnik), Kopra (Aleš Bržan), Izole (Danilo Markočič) in Pirana (Đenio Zadković). Pri tem opozarjajo na dolgo vrsto uničenih podjetij v regij, za katera je odgovorna državna gospodarska politika.

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja nam je pred dnevi povedal, da se zavedajo težav zaprte lastniške strukture Vinakopra in da jim nekaj več kot 38-odstotni delež Vinakopra z morebitno uspešnim nakupom ne bo puščal povsem odprtih vrat pri odločanju. Istrski župani na tihem računajo, da bi v primeru nakupa, ki ne bo iz Istre, Luka uresničila to svojo pravico. V skupščini imajo precejšnjo moč mali lastniki, ki imajo skupaj z Agrario celo več glasov kot celoten Adriafin. Toda v Kleti Brda upajo, da bodo prepričali s svojo poslovno strategijo, saj bi po poslovni povezanosti s Koprom postali veliko pomembnejše podjetje, ki bi lahko uspešneje nastopalo na tujih trgih. V Agrarii pa trdijo, da se poslovni politiki Kleti Brda in Vinakopra bistveno razlikujeta, tako pri doseganju kakovostnih kot cenovnih ciljev. Poudarjajo, da je približno deset ustanoviteljev Agrarie tudi kooperantov Vinakopra in da gre pri njihovem vstopu v družbo za povezovanje kmetijstva v regiji in za drugačen pristop na področju trženja. Obe podjetji pričakujeta finančno pomoč bank.

Ali se bo za delež potegoval tudi kateri drug slovenski vinar, v javnosti ni znano. Vodstvo Istrabenza je sporočilo, da bo v osmih dneh od prejema ponudb sprejelo odločitev ali ponudnike pozvalo k izboljšanju ponudb. Najkasneje 15. maja pa bo vrnilo varščine.