Tiskane izdaje
Odločitev je Luka danes objavila na spletnem portalu javnih naročil. Gre za eno najpomembnejših in več let pričakovano naložbo pristaniškega podjetja v tem srednjeročnem obdobju, ki bo omogočila bistveno povečanje pretovora kontejnerjev, namesto sedanjih (teoretičnih) približno en milijon kontejnerjev, bo Luka po dograditvi lahko pretovorila vsaj 1,5 milijona kontejnerjev. Tako bo lahko še utrdila svoj položaj največja pristanišča za pretovor kontejnerjev na Jadranu.
Prvo fazo del (samo podaljšanje pomola), naj bi izpeljali do konca leta 2021. Sicer pe je bila ponudba Kolektor Kolinga z obema partnerjema (ki so tudi doslej zadnja leta največkrat gradili v Luki) že v prvem krogu najnižja. Ekorel je s partnerjem najprej ponudil, da bi gradil za 64,7 milijona evrov, CGP za 51,8 milijona, Kolektor Koling je sprva ponudil ceno 49 milijonov, kasneje so sledila še pogajanja in Luki je uspelo ceno znižati na uvodoma omenjeno 45,6 milijona evrov brez DDV.
Minister Vrtovec podpisal 50-odstotno znižanje ladijskih pristojbin
Luko Koper je danes obiskal minister za infrastrukturo, ki si je ogledal tudi potek letošnjih naložb, ki v skupni vrednosti znašajo
»Luka Koper je okno v svet ne samo za Slovenijo in tudi zaledne države, zato se mora razvijati in biti konkurenčno, je ob današnjem obisku v Luki Koper dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtove, ki je zjutraj podpisal 50-odstotno znižanje ladijskih pristojbin v koprskem pristanišču. S tem cene sicer niso nižje od sosednjih pristanišč, v Trstu in na Reki, a to po besedah predsednika uprave Luke Koper Dimitrija Zadela vendarle pomeni dodaten razlog v za prihod ladjarjev. Pristojbine so prihodek države, po grobi oceni pa znašajo do šest milijonov evrov letno.
Minister si je ogledal tudi potek novih naložb, med katerimi so podaljšanje prvega pomola, štirje novi tiri, privez ladij za tovor na kolesih, skladišče za avtomobile, bertoški vhod za tovornjake, garažna hiša in skladišče za generalne tovore. V pristaniški družbi so namreč letos napovedali za 87,5 milijona evrov naložb. Beseda bo tekla tudi o postopku gradnje drugega železniškega tira, ki je ključen za razvoj pristanišča.
Nataša Čepar
