Vidijo luč na koncu koronskega predora

Koper – Pandemija je glavni vzrok, da je pretovor v Luki Koper v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim trimesečjem padel za 11,9 odstotka. Prihodki so padli za devet odstotkov, čisti poslovni izid pa za 48 odstotkov. Je pa podjetje krizo dočakalo v veliko boljšem finančnem in organizacijskem položaju kakor finančno krizo pred 11 leti. V Luki pričakujejo, da bi ob sedanjem trendu izhoda iz epidemije v enem letu prišli iz najhujšega.

Prvi trimesečni podatki še ne odražajo vseh posledic krize. Ta je vplivala zgolj na enega od treh mesecev opazovanega obdobja. V tem trimesečju je Luka Koper pretovorila 5,2 milijona ton blaga ali 11,9 odstotka manj kot v lanskem. Beneško pristanišče je v istem obdobju doživelo 10,6-odstotni padec, Ravena 12,7-odstotnega in Luka Trst (zaradi nafte) zgolj 5,4-odstotnega.

V Kopru je bilo v prvem trimesečju samo tekočih tovorov tri odstotke več, medtem ko je bilo generalnih tovorov 15, sipkih in razsutih pa celo 27 odstotkov manj. Kontejnerjev je bilo po številu 6,6 odstotka manj (bilo jih je 229.651 TEU). V Trstu se je njihov pretovor zmanjšal za 4,9 odstotka (imeli so jih 179.500) in v Benetkah za le 2,2 odstotka (140.000 TEU). Najmanjši padec (za štiri odstotke) so v Kopru doživeli pri številu avtomobilov. Toda pravi padec pri pretovoru avtomobilov šele pride v drugem trimesečju.

Zmanjšanje proizvodnje in prodaje avtomobilov resno načenja celotno evropsko gospodarstvo, saj vpliva tudi na dobavo sestavnih delov za avtomobilsko industrijo in na proizvodnjo jekla ter z njo povezano dobavo surovin. (V Koper pripeljejo zato za Voestalpine manj železove rude in premoga, denimo.)

Drugo trimesečje kaže na velika nihanja pri posamičnih tovorih. V aprilu in maju imajo že predvsem več sipkih tovorov (soje, namenjene živinoreji in prehrambni industriji), kontejnerji ostajajo na isti ravni (saj so ladjarji odpovedali nekatere linije za severno Evropo), povečuje se pretovor lesa in gradbenih proizvodov (za Bližnji vzhod, denimo). V Luki opažajo, da se razmere na zalednih in čezmorskih trgih počasi stabilizirajo, avtomobilski obrati pa so spet začeli proizvodnjo.


 

Slabši poslovni izid ni zgolj posledica pandemije

V prvem četrtletju je Luka ustvarila za 55 milijonov evrov prihodkov, kar je devet odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. EBITDA je znašal 15 milijonov evrov, to je 37 odstotkov manj. Čistega poslovnega izida pa je bilo za sedem milijonov evrov, kar je natanko 6,9 milijona evrov manj kot lani v istem trimesečju. Padec dobička je tudi posledica večjega zaposlovanja (na račun IPS) in plačila takse na pretovor za financiranje drugega tira. Toda v Luki se je že lani za pet odstotkov zmanjšal pretovor v primerjavi z letom 2018. Že lani je bilo šest odstotkov manj avtomobilov in tri odstotke manj kontejnerjev. V Luko je lani priplulo 300 ladij manj, pripeljale pa so 1,2 milijona ton manj blaga kot leta 2018.

Luka Koper je letos v treh mesecih investirala 11 milijonov evrov v razvoj, kar je 72 odstotkov več kot lani. Tako zdaj gradi veliko garažno hišo za 6000 avtomobilov (za 17,8 milijona evrov brez DDV), februarja so za 3,1 milijona evrov dogradili šesto skupino tirov na avtomobilskem terminalu, te dni so v tretjem bazenu zgradili nov ro-ro privez z obalo in rampo za 6,3 milijona evrov (odprli ga bodo čez deset dni ob prihodu večje ladje z avtomobili).

V kratkem bodo začeli v Luki podaljševati južni del kontejnerskega pomola za 45,6 milijona evrov, danes pa naj bi postala pravnomočna tudi izbira izvajalcev tretjega (bertoškega) kamionskega vhoda v pristanišče, ki naj bi ga za 4,15 milijona zgradili do začetka leta 2021.

Luka je čas krize izkoristila za temeljito posodobitev in povečanje zmogljivosti. Njen strateški načrt do leta 2025 predvideva za 576 milijonov evrov vlaganj: tretjino v pomole, priveze, tire in drugo javno infrastrukturo, tretjino v skladiščne površine in tretjino v opremo in delovne stroje.