Koronavirus in strah pognala cene zlata v rekordne višave

Medtem ko je kitajska centralna banka protikrizno pocenila denar za pomoč podjetjem v težavah, je zlato doseglo rekord v zadnjih sedmih letih.

Objavljeno
20. februar 2020 20.00
Posodobljeno
12. marec 2020 12.19
Žlahtna rumena kovina spet postaja varni pristan za naložbe. Foto Siphiwe Sibeko Reuters
Ljubljana – Kitajska centralna banka je včeraj protikrizno ukrepala in v podporo gospodarstvu, prizadetemu zaradi posledic koronavirusa, znižala ključne obrestne mere in podjetjem znižala stroške financiranja. Na drugi strani je cena zlata na svetovnih trgih včeraj šinila prek 1600 dolarjev za unčo in dosegla rekordno vrednost v zadnjih sedmih letih.

Investitorji zaradi vse večjih negotovosti zdaj pospešeno iščejo varno zatočišče tudi v naložbah v plemenito rumeno kovino in če novice o širitvi smrtonosne bolezni ne bodo izginile z naslovnih strani medijev, bo zlato še pridobivalo na ceni. Trenutne razmere so za tako sklepanje več kot primerne, soglašajo analitiki.

image
Infografika Delo


Kot vse kaže, pa so težji časi - vsaj na kratek rok - pred delniškimi naložbami. Kapitalski trgi še vedno podcenjujejo koronavirus, to tveganje zdaj ni vključeno v trenutno visoke cene delnic, opozarjajo v vedno dobro obveščeni in vplivni ameriški investicijski banki Goldman Sachs. Kratkoročno je zato po njihovem vse bolj verjetna korekcija, torej padec delniških tečajev, a zdaj ne predvidevajo, da bi lahko medvedje obdobje na borzah trajalo dlje časa.


IMF svari pred sobotnim vrhom G 20


Izbruh koronavirusa je prekinil gospodarsko rast na Kitajskem, njegova širitev na druge države pa lahko ogrozi zelo krhko okrevanje v svetovni ekonomiji v letu 2020, je pred sobotnim srečanjem finančnih ministrov in centralnih bankirjev razvitih držav G 20 v Riadu v Saudski Arabiji, posvarila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva. Prav tveganja, da bi virus iz epidemije lahko prerasel v širšo pandemijo z bolečimi posledicami tudi za svetovno gospodarstvo, se zadnje dni krepijo ob novicah o prvih smrtnih primerih na Japonskem, Južni Koreji in Iranu.

V IMF za zdaj kljub vse večjim negotovostim še vztrajajo pri svoji januarski napovedi (objavljeni pred širšim pojavom virusa), da naj bi se svetovna gospodarska rast letos zvišala, in sicer z lanskih 2,9 odstotka, na 3,3 odstotka. Podobno so bili januarja, pred izbruhom virusa, še previdno optimistični tudi v Evropski centralni banki, kaže včeraj objavljeni zapisnik sveta ECB s 23. januarja.

Prihodnji sestanek evrskih guvernerjev je 12. marca, in finančna javnost je enotna, da bo na njem več poudarka tveganjem, ki jih evrskemu in svetovnemu gospodarstvu prinaša virus, spremembe v denarni politiki pa za zdaj še ni pričakovati.