Tiskane izdaje
Vzrokov za sedanjo »zlato mrzlico« je kar nekaj, njihova skupna posledica pa je povečana negotovost, ki vlagatelje v ZDA vodi v dolgoročno najvarnejšo naložbo, ki jo predstavlja žlahtna kovina. Investitorji v ZDA posegajo po zlatu zaradi padajočih donosov na ameriške državne vrednostne papirje, ki izražajo prepričanje, da bo ameriška centralna banka dlje časa zadržala svoje ključne obrestne mere na rekordno nizkih ravneh, da bi tako spodbudila postepidemično gospodarsko okrevanje.
Delo Infografika Delo
Trgi zato zdaj nestrpno čakajo na odločitve po dvodnevnem zasedanju Federal Reserve, ki jih bo v sredo sporočil njen predsednik Jerome Powell. Analitiki pri tem ne izključujejo dodatnih ukrepov za rahljanje denarne politike, ki bi lahko še znižali že tako nizko vrednost dolarja do drugih glavnih svetovnih valut. Federal Reserve sicer že zdaj daje vedeti, da še najmanj dve leti ne bo zvišala ključne obrestne mere, ki je zdaj med nič in 0,25 odstotka.
Strah pred krizo v obliki črke W
V prid naložbam v zlato gredo zdaj tudi nezadržno širjenje epidemije koronavirusa v ZDA in po svetu, negotovosti na delniških trgih in nove napetosti v ameriško-kitajskih odnosih po kitajskem zaprtju ameriškega konzulata v Čengduju.
Zlato pa postaja vse se bolj zanimivo tudi zaradi vse bolj zapletenih razmer v največji svetovni ekonomiji, saj se v ZDA brezposelnost spet povečuje, vse večja pa je tudi bojazen pred gospodarsko krizo v obliki črke W.
Nekdanji vodja ekonomskih svetovalcev v administraciji Baracka Obame Austan Goolsbee je za CNN povedal, da bi ZDA kaj lahko doživele nov finančni zlom, če pandemija ne bo pravočasno obvladana, zmagovalec novembrskih predsedniških volitev bi po njegovih besedah januarja 2021 lahko nastopil mandat v »še slabših razmerah kot leta 2009, kakorkoli je to težko verjeti«.
Zavarovanje pred inflacijo
Zlato seveda ne prinaša nobenega zajamčenega donosa, a zgodovinsko gledano velja za odlično zavarovanje pred inflacijskim razvrednotenjem premoženja. Podobno kot zlato se zdaj draži tudi druga tradicionalno varna plemenita kovina, srebro, njegova cena se je s 24,57 dolarja za unčo zvišala za osem odstotkov in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, dražji je tudi paladij. Po drugi strani pa se baker, ki je vezan na pešajočo svetovno industrijsko proizvodnjo, zdaj ceni zaradi zmanjšanega povpraševanja.
