Bo po slabih Kitajcih boljša državna družba?  

Mariborsko letališče prevzema DRI.

Objavljeno
06. junij 2019 15.40
Posodobljeno
06. junij 2019 17.48
DRI mora prepričati sedanje zaposlene na Aerodromu Maribor, da se zaposlijo v DRI. Maribor Foto Tadej Regent
Jaka Maučec, Mariborinfo
Jaka Maučec, Mariborinfo
Maribor – Po neuspešni zgodbi s kitajskimi investitorji bo državo pred grozečo 5 do 10-milijonsko kaznijo z upravljanjem mariborskega letališča »reševala« Družba za upravljanje investicij (DRI). To smo napovedali v članku: Mariborsko letališče v upravljanje državne družbe DRI



Vlada je na predlog ministrstva za infrastrukturo sklenila, da bo upravljanje z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor prevzela Družba za upravljanje investicij. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, da je bila to edina zakonita in do 15. julija edina izvedljiva možnost za ohranitev letališča v Mariboru.


Kitajci z »nezakonito« zahtevo


Kot je že znano, je dosedanji najemnik Aerodrom Maribor v začetku leta po manj kot dveh letih od sklenitve odpovedal najemno pogodbo, ki je sicer veljala 15 let z možnostjo podaljšanja še za 5 let. Odpovedni rok se izteka 15. julija, država pa bi v primeru zaprtja letališča morala vračati med 5 in 10 milijoni evrov kazni, saj je prenovo letališke infrastrukture izdatno sofinancirala Evropska unija.

Ministrica Bratušek je poudarila, da so bili kitajski investitorji slab najemnik, do ministrstva pa so prišli z idejo, da bi po novem država podjetju plačevala, da ta upravlja z letališčem. »To je nezakonito in za nas zato tudi nesprejemljivo,« je dejala.
 

Delavci postavljajo pogoje


Družbo DRI zdaj čaka bitka s časom. V dobrem mesecu dni bi morala pridobiti licenco za upravljanje z letališčem, za kar mora oddati popolno vlogo na Agencijo za letalstvo. Pogoj za pridobitev licence je tudi ustrezno usposobljen kader. Tako morajo še prepričati sedanje zaposlene na Aerodromu Maribor, da se zaposlijo v DRI. Prva ponudba države zdajšnjih delavcev nikakor ni zadovoljila.

Država je namreč predlagala, naj še do sredine tega meseca dajo odpovedi pri trenutnem delodajalcu in se tako do začetka upravljanja letališča DRI-ja zaposlijo tam. Temu zaposleni odločno nasprotujejo, saj bi se s tem odrekli vsem svojim pravicam. Kot pojasnjuje Tone Bračko, bodo vztrajali, da Družba za upravljanje investicij prevzeme vse njihove pravice od zdajšnjega delodajalca, jim da primerne plače in določi sistemizacijo. »Brez te ekipe letališče ne more delovati,« so jasni.

Država bo nase prevzela stroške upravljanja, ki bodo po ocenah ministrstva v letošnjem letu znašali 300.000 evrov, v naslednjem letu pa 700.000 evrov. Gre za optimistične napovedi, saj je že trenutno vzdrževanje Aerodroma Maribor stalo več kot 100.000 evrov na mesec. Pri vzdrževanju gre predvsem za zagotavljanje ustrezno pripravljenih vzletno-pristajalnih stez, urejanja okolice in skrb za letališko infrastrukturo. S tem bodo med drugim omogočali tudi nemoteno izvajanje nujne medicinske helikopterske pomoči za vzhod Slovenije.

image
FOTO: Tadej Regent/Delo

 

Cilj: Koncesija ali prodaja
 

Bratuškova je še poudarila, da je vstop države v upravljanje letališča le začasna rešitev, z namenom preprečitve kazni s strani Evropske unije. Predvidena dolgoročna rešitev za Letališče Edvarda Rusjana Maribor je koncesijski akt ob primernem partnerju ali prodaja letališča.

Kratkotrajna rešitev z upravljanjem DRI bo morala trajati vsaj do novembra 2021, ko bo prenehal veljati pogoj Evropske komisije za obratovanje letališča.
 

Vključuje se tudi Štajerska gospodarska zbornica
 

Aktivnosti v zvezi z oživitvijo mariborskega letališča vse bolj intenzivno vodi tudi Štajerska gospodarska zbornica. Zanimivo, ŠGZ in prihodnji upravljavec letališča Družbe za upravljanje investicij imata poslovne prostore v Mariboru na istem naslovu.

Želijo si predvsem vključenosti v sooblikovanje prihodnosti mariborskega letališča, o čemer so vlado uradno že obvestili. Letališče vidijo kot izjemno pomembno za regijo, s priložnostmi kot so čarterski poleti in povezovanjem s severnimi sosedi pri tovornem prometu.

»Letališče je v izredno dobrem stanju, infrastruktura pa skoraj ni bila uporabljana. Če izgubimo to letališče, bi država s tem sporočila, da enostavno ne ve, kaj naj s svojo infrastrukturo dela,« pravi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.