Tiskane izdaje
Ukrepi za likvidnost, ohranjanje delovnih mest in podjetij, zmanjševanje škode
Ključni cilji ukrepov so zagotavljanje likvidnosti, pomoč pri ohranjanju delovnih mest, pomoč pri promocijskih storitvah, zmanjšanje škode, ki jo bodo podjetja utrpela, in pa ohranjanje položaja podjetij na trgu.
Prvi med ukrepi je interventni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo z namenom ohranitve delovnih mest v podjetjih, ki imajo težave v poslovanju in predvideva delno povračila nadomestila plače, pri tistih, ki čakajo na delo. Cilj predloga zakona je zagotoviti ukrepe, s katerimi bi zaščitili položaj zaposlenih, in olajšati položaj gospodarstva. Zakon je že pripravljen in bo sprejet po nujnem postopku. Zagotavljal bo subvencijo države v višini 40 odstotkov nadomestila, ki ga delavec prejema med čakanjem na delo, in sicer v višini 51,5 milijona evrov, z omejenim časom veljavnosti, predvidoma do konca septembra.
Državni sekretar na ministrstrstvu za delo Tilen Božič je ob tem napovedal, da bodo v dokončno besedilo interventnega zakona vključili še nekatere dodatne predloge (kar zadeva delež sofinanciranja in delež zaposlenih, ki bi ostali na čakanju itd.) in se o tem posvetovali tudi z ekonomsko-socialnim svetom. Za zdaj bodo dali prednosti hitrosti sprejemanja zakona, rešitve pa bodo v prihodnje lahko še dopolnili.
Drugi ukrep, namenjen reševanju likvidnostih težav podjetij, so nove ali dopolnjene kreditne linije SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada (SRRS) v skupni višini približno 200 milijonov evrov, ki bodo dodane že omenjeni 600 milijonski pomoči SID banke za posredno financiranje podjetij preko bank.
Skupaj s SPS so tako v pripravi ukrepi za mikro, mala in srednja podjetja v skupni višini 115 milijonov evrov; ta sredstva bodo na razpolago od 20, marca naprej, je dodal minister. Na drugi strani pa bo SRRS podjetjem pomogočil, da bodo dražja posojila lahko zamenjala za cenejša in dolgočnejša.
Za kredite podjetjem v težavah ima gospodarsko ministrstvo na voljo šest milijonov evrov, po dogovoru z ministrstvom za finance pa lahko aktiviramo tudi približno 20 milijonov evrov poroštvenega potenciala, izpostavlja minister.
Ukrepi na področju internacionalizacije predvidevajo delno povračilo stroškov že dogovorjenih plačanih promocij v tujini. Malim in srednjim podjetjem bo država krila stroške udeležbe na virtualnih sejmih.
Eden od ukrepov je tudi predlog za odlog plačil davčnih obveznosti za obdobje največ 24 mesecev ali pa za obročno odplačilo davka v največ 24 obrokih. Ta ukrep že obstaja, a morajo podjetja dokazati, da jim preti hujša gospodarska škoda ali pa predložiti ustrezno zavarovanje.
Sedmi sklop so ukrepi na področju promocije turizma, ki je ta čas panoga, ki je najbolj prizadeta. Še posebej so na udaru turistične agencije in pa igralniška dejavnost ob meji z Italijo, »bojimo pa se, da se bo teža tega problema selila tudi v vse druge dele turizma.«
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je povedala, da prilagajajo promocijske aktivnosti razmeram, ki pa se iz dneva v dan spreminjajo. Za zdaj so pripravili šest ukrepov. Med drugim so prilagodili razpis za sofinanciranje promocije za turistična podjetja in vodilne destinacije z možnostjo promocije na domačem trgu. Povečali so sredstva za promocijo za organizatorje potovanj in turistične agencije. Poslovne dogodke prilagajajo razmeram in nekatere prestavljajo na jesen in uvajajo druge oblike predstavitve Slovenije kot so webinarji.
Počivalšek ostaja optimist in napoveduje dodatne ukrepe
Počivalšek sicer pravi, da je »za vso Slovenijo pomembno, da delujemo preudarno, da ne povzročamo panike in da varujemo zdravje ljudi. Sem optimist in verjamem, da če bomo uresničili te preventivne ukrepe, bomo gospodarstvo v največji meri zavarovali pred večjimi kriznimi vplivi zaradi koronavirusa. 85 odstotkov našega gospodarstva je izvozno usmerjenega, zato je za Slovenijo in naše gospodarstvo izrednega pomena, da ostanemo v okolju, ki bo ostalo odprto za prost pretok blaga in storitev. Na področju preventive moramo narediti vse, da to omogočamo,« je dodal in napovedal dopolnitev sprejetih ukrepov z novimi, ki so mu jih predlagali gospodarstveniki.
Umar v kratkem z novo gospodarsko napovedjo
Po tem, ko je bila rast že lani nižja od pričakovanj (2,4-odstotna), pa nepredvidljive posledice koronavirusa nakazujejo, da nas letos čaka pospešeno umirjanje gospodarske rasti. V Umarju so sicer še lani jeseni predvideli, da bo Slovenija letos zabeležila triodstotno gospodarsko rast, kar seveda ne bo dosegljivo. Kot smo izvedeli, bodo novo gospodarsko napoved, ki bo verjetno osnova tudi za napovedani rebalans letošnjega državnega proračuna, pripravili v kratkem, v tem ali prihodnjem tednu.
