Preberite tudi: Borzni zlom: polomu cen nafte sledijo še delniški trgi
Širjenje koronavirusa se vse bolj pozna tudi v nemškem gospodarstvu, ki je že sicer v težavah zaradi prestrukturiranja avtomobilske panoge in krčenja izvoza zaradi ameriško-kitajske trgovinske vojne. Vse več je glasov, ki opozarjajo, da bi nemško gospodarstvo letos lahko padlo v recesijo. V težavah zaradi novega koronavirusa niso več le letalski prevozniki in turistična podjetja, ampak tudi podjetja v drugih panogah. Na borzah po vsem svetu vladajo krizne razmere. Cena nafte je danes padla za kar 30 odstotkov, kar je borzne indekse po svetu pognalo proti dnu. Nemški borzni indeks Dax je v jutranjem trgovanju upadel za skoraj osem odstotkov. Analitiki komentirajo, da takšnega padca cene nafte niso videli že vse od naftne krize v 80. letih prejšnjega stoletja. Nekateri opozarjajo, da bi to lahko vodilo v novo finančno krizo.
Italijanska vlada je prejšnji teden predstavila 7,5 milijarde evrov vreden načrt za boj proti bolezni in njenim posledicam. Italijanski minister za gospodarstvo in finance Roberto Gualtieri je napovedal, da bodo ta sredstva v prvi vrsti namenjena za zdravstvo, civilno zaščito in varnostne sile, pa tudi za socialne ukrepe ter podporo podjetjem in panogam, na katere bo posredno ali neposredno vplivala epidemija.
Ključen skrajšani delovni čas
Nemška koalicija je danes ponoči sprejela za 12 milijard evrov težak paket pomoči. Eden ključnih ukrepov je celovito financiranje skrajšanega delovnega časa. Če je doslej država podjetjem le delno pokrila socialne prispevke za tiste zaposlene, ki so bili na skrajšanem delovnem času, bo od aprila dalje te prispevke krila v celoti. Hkrati bo vlada močno znižala vstopni prag za pridobitev pomoči. Podjetja so doslej morala dokazati, da jim primanjkuje dela za najmanj tretjino zaposlenih, poslej pa za le desetino, kar pomeni, da bo do pomoči upravičeno tako rekoč vsako podjetje. To je bila zahteva podjetij in nemška vlada jim je prisluhnila. Ukrep bo sicer v tej obliki veljal do konca tega leta.
Številna podjetja, predvsem v avtomobilski in kemični industriji, so že pred izbruhom koronavirusa začela koristiti to možnost. Zdaj so se jim pridružila tudi podjetja iz letalske panoge. Lufthansa, ki je morala črtati kar polovico vseh letov, se tako že dogovarja z zvezno agencijo za delo za financiranje ukrepa. Marca naj bi se število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom povzpelo na okoli 124.000, kamor pa še niso vključeni zaposleni v tem ukrepu zaradi koronavirusa.
Nemčija bo v prihodnjih štirih letih tudi okrepila državne investicije. Letno naj bi bilo na razpolago dodatnih 3,1 milijarde evrov. S predstavniki gospodarstva pa se bo vlada v prihodnjih dneh dogovorila tudi o začasnem črpanju likvidnosti v podjetja, ki se bodo znašla v likvidnostnih težavah zaradi odpovedi naročil. Nemčija sicer doslej še ni razglasila splošne epidemije koronavirusa, a razmere na severu Italije nemško vlado skrbijo. Na udaru so poleg letalskih prevoznikov predvsem organizatorji sejmov, ki jih v državi odpovedujejo kot po tekočem traku. Podjetja so najbolj zadovoljna s financiranjem skrajšanega delovnega časa, saj se bodo tako izognila odpuščanju zaposlenih zaradi poslovnih razlogov in bodo lahko proizvodnjo polno zagnala, takoj ko bo zdravstvena kriza mimo.