Luka Koper je konec oktobra objavila že tretji razpis za izbiro izvajalcev na avtomobilskem terminalu, ki se izteče 22. novembra. V prvih dveh razpisih so bili določeni ostrejši pogoji, kot jih zakon o javnem naročanju zahteva glede plačevanja davkov in prispevkov ter glede nekaznovanosti s področja delovnega prava. V Luki Koper pojasnjujejo, da so spoštovali zakon, pogoje v zadnjem razpisu pa so omilili, ker niso dosegli kvote vsaj šestih izbranih dobaviteljev, kar je po njihovem mnenju minimalno število, ki omogoča zagotavljanje pričakovane storitve.
»Dosledno smo upoštevali zakon o javnem naročanju. Še več, v prvih dveh razpisih (to je namreč že tretji razpis, saj smo vmes izvedli še konkurenčni dialog, kar se šteje kot ločen postopek) smo pravzaprav izbrali ostrejše pogoje, kot jih zakon zahteva. Vendar nismo mogli oddati naročila, saj nismo dosegli kvote vsaj šestih izbranih dobaviteljev, kar je po našem mnenju minimalno število, ki omogoča zagotavljanje pričakovane storitve. Smo pa te pogoje v tretjem razpisu ohranili kot dodatno merilo in jih najvišje ovrednotili,« pojasnjuje Sebastjan Šik, ki v Luki Koper skrbi za stike z javnostjo.
To po njegovih besedah pomeni, da bodo prijavitelji, ki pogoje glede plačevanje davkov, prispevkov in nekaznovanosti s področja delovnega prava izpolnjujejo, dosegli večje število točk in bili višje rangirani. Odločitev, da omenjene pogoje omilijo, so sprejeli, kot zatrjujejo, na podlagi skrbno pretehtanih argumentov. Ocenili so, da je bolj pomembno v celoti uresničiti akcijski načrt izvajanja strategije opustitve modela IPS in se tako dokončno rešiti starih praks. Tudi zato, ker bodo nove pogodbe z izbranimi dobavitelji vsebovale socialno klavzulo, ki predvideva prekinitev pogodbe v primeru ugotovljene pravnomočne odločitve o kršitvi delovne, okoljske ali socialne zakonodaje, za katero bi bil odgovoren izvajalec, kar pomeni, da v nobenem primeru ne bodo sodelovali z dobavitelji, ki kršijo omenjeno zakonodajo, navajajo v Luki.
Razpis za avtomobilski terminal je sicer del preoblikovanja poslovnega modela Luke Koper, ki je do zdaj temeljil na tako imenovanih podjetjih IPS (izvajalcih pristaniških storitev). Prek teh podjetij so na luških terminalih delali zunanji delavci, ki pa niso imeli enakih pogojev kot tisti, ki so bili zaposleni v Luki Koper. Po odločbi inšpektorata za delo in poznejšem posredovanju države kot najpomembnejše lastnice Luke je nova uprava Dimitrija Zadela morala predstaviti nov model, ki ne bi več vključeval podjetij IPS. Nov model v grobem temelji na neposredni zaposlitvi delavcev v Luki Koper (400 v zadnjem letu), najemu delovne sile prek kadrovskih agencij (izbrane so bile štiri) ter najemu storitev na avtomobilskem terminalu.