Jutri bo koprski mestni svet v prvem branju obravnaval odlok, ki bo določil način, kako bodo v občini delili denarno pomoč najbolj izpostavljenim koprskim stanovanjem. O teh ukrepih bo odločala posebna mešana komisija. Vsak bo upravičen do najmanj 50-odstotnega povračila nujnih vlaganj (v določenih primerih tudi bistveno višji odstotek). Dogovor je podpisan za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Luka bo v petih letih skupaj dala najmanj en milijon evrov. Denar bo namenjen predvsem prenovi fasad, vgradnji novih protihrupnih vrat in oken, prezračevalnih naprav in podobno. Razpis bodo objavili najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je pojasnil, da je dogovor plod pisma o nameri, ki so ga z občino podpisali že pred več kot letom dni in da ta prispevek pristanišča za Koprčane še zdaleč ni edini ukrep. Če bi merili hrup na tono pretovora, se ta od leta 2009 konstantno zmanjšuje, saj so v Luki v zadnjih desetih letih investirali veliko milijonov evrov za zamenjavo in nadgradnjo strojev, ki jih večinoma poganja elektrika, namesto varnostno zvočnih opozoril zdaj vozila oddajajo t.i. beli šum, ki se ne širi v okolje, tlake in kontejnerje oblagajo z gumo. Samo v letu 2018 so za zmanjševanje hrupa vložili 9,2 milijona evrov. »Problem so nekatere predvsem ro-ro ladje, torej tiste za prevoz avtomobilov, na katere pa ne Luka ne Uprava RS za pomorstvo nimamo vpliva, ker v svetu ni predpisov za omejevanje hrupa z ladij. Zato skušamo težavo reševati z ladjarji, s katerimi smo se že dogovorili za določen protokol, na primer, da ladja ugasne prezračevalne naprave v smeri mesta, da te naprave vklaplja po nadstropjih, da ne bi delovale vse naenkrat, itd. V nekaj primerih so ladjarji tudi preusmerili svoje najbolj glasne ladje v druga pristanišča,« je ob podpisu povedal Dimitrij Zadel.
Odlok bo razdelil staro mestno jedro na tri območja glede na vplive hrupa iz pristanišča.
Krajani terjajo več kot samo ta ukrep
Dušan Salmič, ki je bil pred skoraj dvema letoma eden od pobudnikov peticije Koprčanov proti hrupu iz pristanišča, je ukrep pozdravil in napovedal, da bo tudi sam skušal priti do ponujene denarne pomoči. Vendar se mu tak ukrep, če bi ostal osamljen, zdi le kot obliž na to »hrupno rano« in nikakor ne bi smeli ostati samo pri njem, saj je stanje za vsaj 1500 najbližjih Koprčanov nevzdržno. Prepričan je, da bi Luka Koper lahko izpeljala še več ukrepov, ki bodo lažje izvedljivi še posebej v prvi polovici leta 2020, ko bo Luka dogradila nov privez za ro-ro ladje v drugem bazenu. Tedaj najglasnejših ladij ne bo več nujno privezovati na nulti privez (pri potniškem terminalu). Luka pa bi morala odločneje zahtevati od ladjarjev, da priplujejo v pristanišče z novejšimi in manj glasnimi ladjami.
Dva ukrepa bi morala sprejeti tudi slovenska vlada. Ponovno bi morali spremeniti uredbo o hrupu, ki jo je pred poldrugim letom spremenila Cerarjeva vlada in dovolila višji hrup v pristanišču, ob cestah in železnici. Ta uredba je v nasprotju z evropsko direktivo, trdi Salmič, in že nekaj časa v obravnavi na ustavnem sodišču. Nekoliko dolgoročnejši ukrep pa bi morala biti gradnja 110-kilovoltnega električnega daljnovoda, da bi se ladje v pristanu napajale z elektriko. Tudi Luka dolgoročno načrtuje, da bi poskrbela za manjšo elektrarno v pristanišču, za katero bi morali nameniti 63 milijonov evrov.
Kako je pritisk javnosti lahko učinkovit, kaže primer onesnaževanja s prašnimi delci (PM10). Potem, ko so v Luki Koper leta 2014 veliko količino premoga in železove rude začeli prekrivati s posebno zaščitno peno, se je količina prahu v Kopru občutno znižala. Izmerjene vrednosti prašnih delcev v pristanišču so odtlej skoraj za polovico nižje kot v drugih slovenskih mestih. ARSO pa v naselju Markovec (ki je kake dva kilometra od pristanišča) nameri bistveno več prahu, kot v pristanišču, kar pomeni, da ta prah prihaja iz tržaškega pristanišča, kurišč ali od prometa.