Na trgu dela ukrepi (še) delujejo, za zdaj boljši obeti za industrijo

Ljubljana – Epidemija koronavirusa, razglašena sredi marca, je pustila posledice tudi na trgu dela, kjer pa za zdaj večjih pretresov ni bilo tudi zaradi delovanja ukrepov za subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Število delovno aktivnih je sicer do konca junija upadlo za 14 tisoč, izraziteje v predelovalnih dejavnostih, v zasebnem sektorju in med mladimi, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Mesečno znižanje števila delovno aktivnih je bilo najizrazitejše v aprilu, za dobrih 10.459; v marcu in maju je bilo manj izrazito, v juniju pa se je število aktivnih glede na maj celo nekoliko povečalo. Število delovno aktivnih se je od marca do junija sicer najizraziteje povečalo v gradbeništvu (za 654), v zdravstvu in socialnem varstvu (za 642) ter v dejavnosti javne uprave in obrambe in dejavnosti obvezne socialne varnosti (za 277).

Po drugi strani se število registriranih brezposelnih v zadnjem mesecu celo blago znižuje, kar je posledica tako podaljšanja podpornih ukrepov države kot večjega odliva iz evidence zavoda za zaposlovanje, pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »Od 6500 odjavljenih v avgustu se jih je 4900 zaposlilo ali samozaposlilo, kar je bilo 66 odstotkov več kot avgusta lani. Del industrije je ponovno začel zaposlovati, sploh tisti, ki je imel 20-odstotni padec v proizvodnji v prvem polletju (del električne, kovinske, avtomobilske industrije).«

V čakanju na peti protikrizni paket

Umestno je vprašanje, koliko je zdajšnje umirjanje brezposelnosti vzdržno na srednji rok – ali pa lahko ponekod govorimo o prikriti brezposelnosti, ki bo udarila na plano po izteku vladnih ukrepov. »Del brezposelnosti je seveda prikrit, vendar ta delež ni večji kot v drugih državah EU,« je prepričan Ivanc.

Kot dodaja, je pomembno, da se povpraševanje podjetij po podpornih ukrepih zdaj zmanjšuje skladno z rastjo njihovega povpraševanja, še posebno izvoznega. Razpoloženje v evropski industriji je bilo avgusta in septembra na visoki ravni, kar po njegovem mnenju »izboljšuje obete poslovanja v jesenskih mesecih. Storitveni del je trenutno spet nekoliko šibkejši, predvsem zaradi uvedbe nekaterih omejevalnih ukrepov, ki otežujejo poslovanje.«

Aktualne razmere kažejo na zaostritev položaja v gostinstvu in še nekaterih storitvah in poklicih, ki jih je zdravstvena kriza že prej zelo prizadela. Še naprej je negotov tudi položaj nekaterih espejev, za katere pa se napoveduje pomoč v petem protikriznem paketu. Predlagano je podaljšanje ukrepa čakanja na delo za delodajalce s področja turizma, sejmov, industrije dogodkov, prav tako za avtobusne prevoznike, ki jim bodo prihodki letos glede na lani upadli za več kot 30 odstotkov. Trenutne napovedi na trgu dela tako vzbujajo mešane občutke, ob poslabšani epidemiološki sliki pa bo v prihodnjih mesecih spet veliko odvisno od učinkovitosti vladnih ukrepov in razmer na naših izvoznih trgih.

»Do konca leta bomo pozorni predvsem na številke o registriranih delovno aktivnih, saj so bolj povedne kot podatki o registriranih brezposelnih. Medletno je bilo julija število delovnih mest (zaposleni in samozaposleni) nižje za 13 tisoč, menimo pa, da se bo dinamika do konca leta vseeno nekoliko poslabšala, in sicer za tisoč do dva tisoč,« poudarja Ivanc.

Tudi v drugih evropskih državah opažajo, da vladni ukrepi ne morejo povsem ustaviti padanja zaposlenosti, ga pa lahko občutno omilijo. V nekaterih dejavnostih so namreč fiksni stroški proizvodnje oziroma prodaje storitev tako visoki, da podporni ukrepi na trgu dela niso dovolj, da bi podjetja obdržala ta delovna mesta, pravi sogovornik.