Nafta počasi, a vztrajno raste

Tako nizke cene nafte, kot je bila aprila, kjer je bila znotraj trgovalnega dne celo negativna cena zaradi ogromnih skladiščnih kapacitet v prevzemnem mestu Cushing v Oklahomi, glede na trenutne razmere ne bo več, razen če pride do množičnih zaprtij držav in resnično drastičnega poslabšanja epidemiološke slike. Vendar je tudi ta scenarij že zdavnaj izključen, saj si nobena država ne želi zaradi koronavirusa tvegati zaprtja gospodarstva in zabresti nazaj v recesijo.

Cena surove nafte WTI je od začetka maja zrasla za dobrih 130 odstotkov in znaša 43,30 dolarja za sod. Od začetka leta pa vseeno ostaja na nižji ravni; njen padec je 29-odstoten. Poleg rasti povpraševanja je deloma k rasti v zadnjih mesecih pripomogel tudi nekoliko šibek dolar, ki je od začetka maja izgubil 7,4 odstotka vrednosti.

Razmere na trgu nafte sta v veliki meri narekovali ponudba in povpraševanje. Zaradi zaprtja ekonomij se je marca in aprila močno zmanjšalo povpraševanje po črnem zlatu, v določenem trenutku celo za 30 milijonov sodov na dan. Po relativno hitrem dogovoru združenja članic Opeca in Rusije, ki zagotavlja, da se uravnoteženje med povpraševanjem in ponudbo ne poruši in da se svetovne zaloge nafte vztrajno zmanjšujejo, se je zmanjšala tudi ponudba, a šele z zamikom v maju, ko je začel veljati dogovor o zmanjšanju proizvodnje. Po počasnem odpiranju gospodarstev se je povpraševanje po nafti deloma vrnilo, še vedno pa nismo na predkriznih ravneh. Po zadnjem poročilu Opeca naj bi se povpraševanje letos zmanjšalo za 9,1 milijona sodov na dan ali za 9,1 odstotka.

Mimo produkcijskih kvot

Zadnji dogovor Opeca, ki velja do konca avgusta, je znižanje produkcije za 7,7 milijona sodov na dan, kar je zvišanje produkcije za skoraj dva milijona sodov iz preteklega meseca. Težava pa je, ker se posamezne države Opeca v minulih mesecih niso v celoti držale produkcijskih kvot, kar pomeni, da bodo morale to še storiti, zato bi lahko bilo zvišanje produkcije manjše, morda samo med 800.000 in milijonom sodov na dan. Povpraševanje naj bi se v trenutnem četrtletju vrnilo na raven 90 odstotkov izpred krize, na ponudbeni strani pa naj bi se zmanjšalo za 12 milijonov sodov nafte na dan. To pomeni, da se na trgu počasi, a vztrajno zmanjšuje presežek ponudbe, kar je razvidno tudi iz stanja svetovnih zalog, ki kopnijo.

Kratkoročno lahko cene nafte premakne tudi sezona orkanov v ZDA. Orkan Laura, ki trenutno velja za orkan 4. stopnje, je iz Mehiškega zaliva dosegel kopno zvezne države Louisiane. Zaradi orkana se je ustavilo več kot 80 odstotkov proizvodnje nafte (približno 1,5 milijona sodov na dan) in približno 64 odstotkov proizvodnje plina v Mehiškem zalivu ter približno tretjina vseh rafinerijskih kapacitet v ZDA. Večji vpliv kot na samo ceno nafte imajo ponavadi orkani na dvig cene naftnih derivatov.
Za zdaj ima cena nafte WTI podporo pri 40 dolarjih za sod, seveda če se stanje glede širjenja virusa ne bo poslabšalo na svetovni ravni. V primeru nadaljevanja okrevanja in izboljšanja svetovne makroekonomske slike v letošnjem tretjem in četrtem četrtletju pa si lahko obetamo, da bo cena nafte v prvi polovici leta 2021 splezala nad 50 dolarjev za sod.