To je prva četrtletna izguba naftnega trgovca po zadnjem četrtletju 2010.
Prihodki od prodaje v prvih šestih mesecih znašajo 1,533 milijarde evrov, kar je 28 odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Pri tem so se v drugem četrtletju prodajni prihodki sesedli za 41 odstotkov na 616,8 milijona evrov.
Upad prihodkov je delno posledica nižjih cen pogonskih goriv in delno upada prodaje zaradi epidemije. Petrol je v prvem polletju prodal 1,51 milijona ton izdelkov iz nafte, kar je 18 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Zgolj v drugem četrtletju se je prodaja naftnih derivatov zmanjšala za 19 odstotkov.
Izredni zdrsi borznih cen odnesli maržo
Vendar pa je Petrol v prvih treh mesecih uspel ohraniti prodajno maržo (razliko med prodajnimi prihodki in nabavno vrednostjo prodanega materiala) skoraj nespremenjeno. V drugem četrtletju se je marža medletno sesedla za 35 odstotkov, kar je skupini tudi prineslo izgubo.
Glede na gibanje borznih cen lahko sklepamo, da je izguba posledica nadpovprečnih zalog pogonskih goriv ob nastopu epidemije. Naftni trgovec ima po naši oceni v povprečju vedno na zalogi za okoli dva tedna porabe goriv v normalnih razmerah. Te zaloge so aprila zadoščale za bistveno več časa. Ker pa so se cene kmalu po razglasitvi epidemije močno znižale, večina cen goriv v Sloveniji pa je omejena in se določa glede na borzne cene, je družba goriva, predvidevamo prodajala z bistveno nižjo maržo kot sicer.
Petrol sicer uporablja izvedene finančne razmere s katerimi se zaščiti pred tveganji spremembe cen in tečajnimi nihanji valut. Vendar pa ti instrumenti ob velikih cenovnih šokih praviloma niso dovolj učinkoviti. Razkritja Petrola kažejo, da je Petrol v prvem četrtletju z izvedenimi finančnimi instrumenti (brez učinka tečajnih razlik) uspelo ustvariti 11,4 milijona evrov dobička (lani v istem obdobju je imela skupina 2,3 milijona evrov izgube). V drugem četrtletju je z izvedenimi instrumenti ustvaril 10,7 milijona evrov dobička (lani 805 tisoč evrov izgube), kar pa ni zadoščalo za pokritje izpada marž.