Od prejšnjega osnutka se nov kar precej razlikuje. Na GZS so zadovoljni, da so vanj vključeni vodni viri, v prejšnji različici so hidroelektrarne izpadle. Poleg tega nov NEPN predvideva uporabo inštrumenta prevlade javnega interesa nad drugimi interesi, jasno so tudi razmejena podjetja, ki so vključena v evropsko trgovanje z emisijami, in tista, ki niso. Napisano je tudi, da industrija za prehod v desetih letih dobi več kot 400 milijonov evrov spodbud.
Poraba bo rasla
Med slepe pege pa v GZS uvrščajo to, da NEPN za izhodišče postavlja izrazito podcenjeno gospodarsko rast, »kot da bi vmes imeli eno ali dve recesiji«. Sonja Šmuc je ocenila, da je to najverjetneje napaka, ki pa ima lahko hujše posledice. Z gospodarsko rastjo je namreč povezana tudi povečana raba energije. Pri tem NEPN temelji na sončni energiji, na GZS pa dvomijo, da je mogoče s sedanjih 260 megavatov moči priti na 1340 megavatov v zgolj desetih letih.
Na GZS dvomijo tudi o tem, da bodo lahko industrijska podjetja na trgu lahko dobila 30 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Za povrh pa NEPN predvideva 25-odstotno uvozno odvisnost pri elektriki. Ta bo še večja, ker je gospodarska rast podcenjena. Druge države imajo tudi shemo nadomestil za industrijske emisije. Gre za obrate, ki bi jih zaradi večjih obremenitev lastniki lahko preselili drugam, kjer pa bi izpuščali še več emisij.
Elektrika bo dražja
Na GZS so se dotaknili tudi opombe, kjer je omenjena ocena rasti cen elektrike v prihodnje. Pripravljavci NEPN ocenjujejo, da se bo elektrika za gospodarstvo podražila za 20 odstotkov, za gospodinjstva pa za 30 odstotkov. »Želimo si, da bi se izkazalo, da imamo mi napačno izhodišče, a po naših ocenah se bo cena elektrike z uveljavitvijo vseh ukrepov podvojila,« pravi Sonja Šmuc in dodaja, da če so pripravljavci NEPN prepričani v svojo oceno, naj bo ta ključna za prihodnje usmeritve in politiko.