V NLB verjamejo, da bo ustavno sodišče pobudo obravnavalo prednostno, in sicer zaradi »narave in radikalnega vpliva uvedenih ukrepov na kakovost življenja slovenskega prebivalstva.«
V banki, ki jo vodi Blaž Brodnjak, ugotavljajo, da je je pričakovano in napovedano že prišlo do radikalnega učinka s praktično popolno zaustavitvijo rasti skupnega obsega posojil prebivalstvu. Še posebej pa je akutno dejstvo, da se je število posamičnih posojil in strank dramatično zmanjšalo, kar nakazuje, da je v tem trenutku bistveno manjši del populacije kreditno sposoben v poslovnih bankah tudi za povsem običajne, namenske posojilne posle.
V NLB tudi težko razumejo, da so bili ukrepi uvedeni »nepredvidljivo čez noč, praktično sredi trženjskih kampanj posamičnih bank na področju potrošniških posojil in digitalne prodaje, v katere je vloženega veliko časa in denarja, njihovi učinki pa se zaradi nezmožnosti takojšnje prilagoditve kreditnega procesa preko digitalnih poti izničijo, s čimer nastane ekonomska škoda, saj se v primeru predvidenih tovrstnih ukrepov take kampanje ne bi pripravile in izvedle.«
Posledično v NLB ocenjujejo, da so bili omejevalni ukrepi Banke Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, uvedeni »prenagljeno in v preveč radikalni obliki ter bi jih bilo potrebno umakniti, morebitne anomalije s strani posamičnih tržnih udeležencev pa nagovoriti z ustrezno usmerjenimi posamičnimi in ne s sistemskimi ukrepi.«