O podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne še ni odločeno

Upravno sodišče je februarja odpravilo sklep Arso, novega še ne pripravljajo.

Objavljeno
06. maj 2020 06.00
Posodobljeno
06. maj 2020 06.00
Jedrska elektrarna Krško bo verjetneje obratovala dlje kot do 2023. FOTO: Tomi Lombar
Upravno sodišče je presodilo, da morala Agencija za okolje (Arso) znova odločati o tem, ali NEK za podaljšanje obratovanja potrebuje okoljevarstveno presojo in dovoljenje ali ne. Presoja lahko glede na veliko primerov traja precej dolgo, življenjska doba Jedrske elektrarne Krško (NEK) pa se izteče že leta 2023.

Okoljevarstvena presoja bi zahtevala tudi pridobitev mnenj sosednjih držav, kar vzame precej časa. »Upravno sodišče je Arso naložilo, da mora v postopku upoštevati vse posege, ki so povezani s podaljšanjem obratovanja NEK po letu 2023. Zakonsko predpisan rok za izvedbo predhodnega postopka je dva meseca od popolne vloge. Zadeva v predhodnem postopku je v ponovnem odločanju. Odločitve Arso še ni sprejel,« odgovarjajo iz Arso, in dodajajo, da je vse odvisno od odločitve v tem postopku.

»NEK bo, če bo sprejeta odločitev za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje, lahko vložil vlogo na Arso, ali na ministrstvo za okolje in prostor – v primeru, da bi poseg zahteval tudi gradbeno dovoljenje,« še pravijo na Arso.
Tožbo, ki je bila podlaga za odpravo sklepa Arso, sprejetega februarja 2017, da za podaljšanje obratovanja NEK s 40 na 60 let, do leta 2043, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, so vložili Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera.

Upravno sodišče je ugotovilo, da so po direktivi o presoji vplivov nekaterih javnih ali zasebnih projektov na okolje jedrske elektrarne in jedrski reaktorji med projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, tudi če gre za demontažo ali odstranitev takih objektov. Dodalo je, da se projekta ne sme razdeliti na več delov, da bi se vsak posebej izognil presoji vplivov na okolje. Nacionalna ureditev pa se ne sme uporabiti, ko ta posega v področje, ki ga ureja evropsko pravo, saj je to nadrejeno.


Arso bo moral pojasniti


Sodišče je sklenilo, da niti Arso niti MOP nista pojasnila, ali so za podaljšanje obratovanja potrebna dela, ki spreminjajo fizično stvarnost območja. V to so vključena tudi dela, ki izboljšajo proizvodnjo in varnost jedrske elektrarne. »Upoštevati je torej treba vsa dela, ki so povezana s podaljšanjem obratovanja NEK po letu 2023, tudi tista iz programa staranja in programa nadgradnje varnosti,« določa upravno sodišče. Arso se bo v ponovljenem postopku tako morala opredeliti do vseh predvidenih posegov v smislu njihove funkcionalne povezanosti s podaljšanjem obratovanja NEK. Zlasti bo morala upoštevati, da je za posamezne izmed teh posegov treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, drobljenje projektov pa je v nasprotju z direktivo.


Počakali bodo Arso


Predstavniki Arso in NEK so se zagovarjali, da gre za objekt, ki je že umeščen v prostor in obratuje v skladu z dovoljenji. S podaljšanjem delovanja se ne bi spremenili niti namembnost ali dimenzije niti dejavnost ali moč.

image
Predsedniku uprave NEK Stanetu Rožmanu se sodba ne zdi nič neobičajnega. FOTO: Leon Vidic


»Za Skupino GEN ta odločitev ničesar bistveno ne spremeni. Počakali bomo ponovno odločitev Arso o tej temi in se ustrezno
odzvali,« pravijo v Gen Energiji, polovični lastnici NEK. Dodajajo, da NEK vodi številne upravne postopke in spoštuje vse odločitve slovenskih upravnih organov, ki temeljijo na veljavnih zakonih in predpisih. NEK ima veljavno obratovalno dovoljenje, ki nima časovne omejitve. Iz njega izhaja, da morajo na vsakih deset let izvesti celovit varnostni pregled.

»Ta sodba ne pomeni nič presenetljivega. Vsekakor bomo postopali v skladu z odločitvami pristojnih upravnih organov oziroma v skladu pravnim redom,« pravi tudi predsednik uprave NEK Stane Rožman.