Poravnave za kamnolom ne bo, kdaj bo prodaja?

Po naših podatkih naj bi Voc Ekologija ponudila premalo, da bi sklad kmetijskih zemljišč odstopil od tožbe za lastništvo polovice kamnoloma.

Objavljeno
06. oktober 2020 21.15
Posodobljeno
06. oktober 2020 21.15
Od pravnega spora je odvisno, kdaj bodo lahko prodali kamnolom, ki je eden od ključnih pri gradnji tretje razvojne osi. FOTO Leon Vidic/Delo
Celje – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad) se ni odločil za poravnavo s CM Celje v stečaju, ki ga toži za dobro polovico kamnoloma Velika Pirešica. Vzrok naj bi bila razrešitev pravnih vprašanj, kot je zapisala direktorica Irena Majcen. Ali drži, da je Voc Ekologija, sicer največja upnica v kamnolomu, ponudila premalo, nam niso odgovorili, saj je poravnalni predlog, ki so ga iz omenjene družbe poslali, zaupen.

Sklad kmetijskih zemljišč je vložil tožbo na ugotovitve lastninske pravice aprila 2017, pravda se je spomladi vendarle začela. Julija je direktorica sklada Irena Majcen za Delo povedala, da je »svet sklada sprejel sklep, da se pristopi k rešitvi predmetne zadeve tako, da se sklene poravnava«. Pojasnila je, da so se pogajali »z Voc Ekologijo oziroma predstavniki povezanih družb in CM Celje v stečaju«. Pooblaščeni odvetnik CM Celje v stečaju Peter Fingušt je odgovoril, da se s skladom neposredno niso pogajali oziroma jih je o pogajanjih in konkretnih predlogih obvestil odvetnik Voc Ekologije Marko Zaman.

Voc Ekologija, ki je v lasti družine direktorja Romana Moškotevca in Simone Okorn, partnerice Janeza Škoberneta, nekdanjega direktorja in večinskega lastnika propadlega Cestnega podjetja Maribor, ima v kamnolomu za okoli 8 milijonov evrov terjatev, ki so jih odkupovali v stečajnem postopku od drugih upnikov. Likvidacijska vrednost kamnoloma je po zadnji cenitvi 9,4 milijona, likvidacijska vrednost dela kamnoloma, ki bi lahko pripadel državi, pa 7,8 milijona evrov. Na večini teh parcel, ki bi lahko pripadle državi, so prav terjatve Voc Ekologije.
 

O razlogih vsi molčijo


Zakaj prejšnji teden ni bilo poravnave, ni odgovoril nihče. Po naših informacijah naj bi bila ponudba Voc Ekologije glede na vrednost kamnoloma prenizka. Iz državnega odvetništva so odgovorili: »Poravnalni predlog, ki ga je dala Voc Ekologija, je zaupne narave, zato vam njegove vsebine ne moremo razkriti.« Na vprašanja Dela niso odgovorili niti v Voc Ekologiji niti odvetnik Marko Zaman. So pa zaradi pogajanj, čeprav v teh ni sodelovala, stečajno upraviteljico Mileno Sisinger obiskali kriminalisti, češ da naj bi s pogajanji škodila državi. Zadevo je nacionalni preiskovalni urad predal celjskim kriminalistom, ki še preverjajo morebiten »obstoj razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj«.

 

Milena Sisinger zdaj čaka na rešitev sodnega spora, da bo kamnolom, ki je zelo pomemben za gradnjo tretje razvojne osi, vendarle lahko prodala. Celotna pravda je precej shizofrena, saj je Milena Sisinger v stečajnem postopku skladu priznala izločitveno pravico, zdaj, ko jo sklad toži na lastništvo, pa mora temu ugovarjati. Če ne bi, bi si verjetno nakopala tožbo upnikov, pa ne le Voc Ekologije, ampak same države, saj je med upniki z več kot milijonom evrov tudi Furs.