Začetek pravde za kamnolom v Veliki Pirešici

Celje – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) s tožbo od družbe Ceste mostovi (CM) Celje v stečaju zahteva dobro polovico zemljišč v kamnolomu Velika Pirešica, ki je zanimiv predvsem zaradi prihodnje gradnje tretje razvojne osi. Prvi narok za glavno obravnavo bo v petek, o poravnavi za zdaj ni govora. Potem ko je kamnolom zaradi pritožb stal skoraj eno leto, zdaj v njem rudari družba Kamnolom Velika Pirešica, ki so jo ustanovile družbe Pomgrad – GM, VOC Ekologija in Ecobeton.

Sklad zatrjuje, da so lastniki dobre polovice zemljišč v kamnolomu Velika Pirešica na podlagi dveh zakonov izpred skoraj tridesetih let. To so odkrili več kot dvajset let po uveljavitvi zakonov in skoraj štiri leta po začetem stečaju družbe CM Celje, ki je v zemljiški knjigi sicer vpisana kot lastnica zemljišč. Delujoč kamnolom je največ vredna nepremičnina propadle družbe in v času Skladovega odkritja ga je stečajna upraviteljica Milena Sisinger že četrtič prodajala.



Prav s pritožbo zoper sklep o prodaji kamnoloma maja 2016 je Sklad začel svoj boj za zemljišča. Pritožbo je potem umaknil in prijavil izločitveno pravico za zemljišča, ki jo je upraviteljica priznala. Pričakovano jo je prerekal eden večjih upnikov, družba VOC Ekologija, ki je v lasti družine direktorja Romana Moškotevca in Simone Okorn, partnerke Janeza Škoberneta, nekdanjega direktorja in večinskega lastnika Cestnega podjetja Maribor. VOC Ekologija je v kamnolomu z osmimi milijoni evrov terjatev večinski upnik, terjatve so odkupovali od drugih upnikov in glavnina je zavarovana prav z zemljišči, ki jih zahteva Sklad. Lastninska pravda bi tako utegnila najbolj vplivati prav na VOC Ekologijo. Moškotevc včeraj za izjave ni bil dosegljiv.
 

Pravne kolobocije

Sodišče je Sklad napotilo na pravdo zaradi ugotovitve izločitvene pravice. Sklad tega ni storil v 30 dneh, kot to zahteva insolvenčna zakonodaja, tožbo na ugotovitev lastninske pravice v kamnolomu je vložil šele aprila 2017. Sodišče je tožbo sprva zavrglo, saj da jo je Sklad vložil prepozno, vendar je višje sodišče postopek vrnilo na prvo stopnjo. Šele po odločitvi ustavnega sodišča, da z zamujenim rokom še ne izgubiš pravice do uveljavljanja lastninske pravice, se tožba lahko nadaljuje s prvim narokom v petek. »O poravnavi nimamo nobenih informacij. Pričakujemo razrešitev zadeve v korist Republike Slovenije,« je dejala direktorica Sklada Irena Majcen.



Kamnolom je danes še edina nepremičnina, ki jo je treba v stečaju CM Celje prodati, je povedala Milena Sisinger: »Zadnja cenitev, ki je bila opravljena lani, je bila po navodilu sodišča narejena na posamezne parcele. To pomeni, da lahko prodamo ali ves kamnolom ali le posamezne parcele. Likvidacijska vrednost celotnega kamnoloma je po tej cenitvi 12 milijonov evrov, del, ki ga zahteva država, je vreden 7,5 milijona evrov.« Prav toliko je bila zadnja izklicna cena za celoten kamnolom.
 

Dragocena naložba

Kamnolom je posebej zanimiv zaradi gradnje tretje razvojne osi. Zanimanja za nakup je bilo v zadnjih letih precej, a možnosti za prodajo in nakup zaradi vseh pravd ni bilo. Med drugim je bila odprta tudi pravda zaradi koriščenja kamnoloma, VOC Celje (ena od družb VOC Ekologija) je tožil CM Celje v stečaju in družbo Ecobeton. Od tožbe je VOC Celje odstopil, ko je Sisingerjeva izpeljala novo dražbo za rudarjenje, na kateri je zmagal Ecobeton z vrtoglavo ceno 15,95 evra za vsako tono odpeljanega manjšega granulata. Spet se je zapletlo zaradi pritožbe enega od navadnih upnikov, Ecobeton pa je po treh mesecih odpovedal pogodbo. Na novi dražbi je s ponudbo zmagal konzorcij družb VOC Ekologija, Ecobeton in Pomgrad – GM. Gre za družbe, ki so si na prejšnji dražbi stale nasproti, zdaj pa skupaj rudarijo. Pogodba se jim je pravkar iztekla, Sisingerjeva jo je podaljšala, sklep sodišča čakajo že od konca marca.