Posledice koronavirusa že v Sloveniji

Ljubljana – Sodeč po napovedih analitskega oddelka S&P, bo izbruh koronavirusa evrsko območje letos udaril tako močno, kot je izbruh sarsa leta 2002 udaril Kitajsko. To seveda tudi pomeni, da bo udarec za kitajsko gospodarstvo občutno večji kot pretekli izbruhi. Posledice koronavirusa pa že občuti tudi slovensko gospodarstvo.

Zaradi postopnega upadanja števila novih obolelih vlagatelji na finančnih trgih upajo, da bo širjenje virusa kmalu zajezeno. Po oceni kitajskih epidemiologov naj bi bil vrh epidemije dosežen ta mesec. Toda svetovna zdravstvena organizacija je pri napovedih previdnejša in opozarja, da bo mogoče vrh dosežen na Kitajskem, a ker se je virus razširil, se lahko nova žarišča pojavijo drugje. Pozornost je usmerjena v Singapur, kjer je za virusom zbolelo 47 ljudi.

Po napovedih analitikov S&P bo izbruh koronavirusa prinesel med 0,1 in 0,2 odstotne točke manjšo gospodarsko rast evrskega območja. Če bo dosegel vrh sredi marca, kot se zdaj pričakuje, bodo posledice vidne zgolj v prvem letošnjem četrtletju. Dodajajo pa, da jih bo v posameznih sektorjih gospodarstva, predvsem turizmu, občutiti dlje časa.

V analitski hiši so v zaključni oceni precej optimistični in pričakujejo bolj spodbudno prihodnje leto. Že v drugem polletju bodo podjetja poskušala nadomestiti izgubljeno in na tem valu bo po napovedih S&P svetovno gospodarstvo jadralo tudi prihodnje leto.


 

Težave slovenskega gospodarstva

Manjša gospodarska rast v evrskem območju bo prizadela tudi slovensko gospodarstvo, ki tudi že občuti posledice koronavirusa. S težavami se, denimo, srečuje graditelj napihljivih hal Duol, pravi njegov lastnik Dušan Olaj: »Ne moremo začeti montaže športne dvorane v Pekingu, ki je bila predvidena v januarju. To je zdaj prestavljeno v srednjo ali daljšo prihodnost.« A Kitajska za Duol ni zelo pomemben trg, zato podjetje zaradi koronavirusa ne bo imelo velike škode.

Olaj se sicer s kitajskimi vlagatelji pogovarja o prodaji Duola. »Nekaj sestankov je odpadlo. To rešujemo s konferencami po skypu in srečanji na nevtralnem terenu, kot je bilo pred tednom dni v Moskvi. Koronavirus lahko povzroči zavoro pri prevzemnih aktivnostih na kitajski strani, dokler se razmere ne uredijo.« Olaj dodaja, da so v pogovorih daleč, pogovarjajo se o konkretnih ponudbah in pogojih, a je izid pogajanj nemogoče napovedati.

Tako kot za Duol je Kitajska manj pomemben trg za celotno slovensko gospodarstvo. To je lani do novembra vanjo izvozilo za 244 milijonov evrov; izvoz v to državo se bo, kot kaže, zmanjšal še drugo leto zapored.

Kitajska je po drugi strani bistveno pomembnejša uvoznica za Slovenijo. Leta 2018 je uvoz v Slovenijo prvič presegel milijardo evrov, lani pa je v prvih enajstih mesecih tudi presegel celoletni uvoz iz leta prej. Motnje v proizvodnji kitajskih tovarn bi lahko povzročile težave slovenskih podjetij, ki kupujejo kitajske polizdelke. »Najbolj boleče je, da nihče ne zna oceniti, koliko časa bo koronavirus povzročal gospodarsko škodo in kakšna bo,« opozarja Dušan Olaj.


 

V Luko Koper manj vozil in kontejnerjev

Težave bodo občutili tudi v slovenski logistiki, denimo v Luki Koper. »Epidemija na Kitajskem je močno prizadela tamkajšnjo proizvodnjo in ohromila storitve, tudi v logistiki, kar bomo prej ali slej občutili tudi v Kopru,« pojasnjuje Sebastjan Šik iz Luke Koper. »Nekateri ladjarji so napovedali odpovedi prihodov ladij na nekaterih rednih linijah, vendar ne na destinaciji severni Jadran oziroma Koper. Jasno je, da bodo razmere vplivale na količino pretovora, predvsem na področju kontejnerjev in vozil. Vendar še ne znamo napovedati, v kolikšni meri,« dodaja.
 

V turizmu azijskega trga ni mogoče nadomestiti

Zaskrbljeni so tudi v slovenskem turizmu. Slovenijo je lani obiskalo 98.975 kitajskih turistov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Ustvarili so 160.000 prenočitev oziroma 1,4 odstotka vseh. »Ne gre le za goste iz Kitajske, ampak so bili tudi blokirani leti iz Hongkonga, Tajvana … Veliko japonskih in korejskih gostov leti preko kitajskih letališč in ti leti so odpovedani,« opozarja Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame. V tej je gostov iz Kitajske, Hongkonga in Tajvana skoraj devet odstotkov, skupaj z japonskimi in korejskimi blizu petina. »To je izredno veliko; tako velikega števila ni mogoče nadomestiti ad hoc. Verjetno bodo Evropejci več potovali znotraj Evrope, vendar azijskega trga ni mogoče nadomestiti,« meni Batagelj. Po njegovih besedah se prihodi iz Azije vsak dan odpovedujejo, poleg tega se ne prodajajo turistični aranžmaji in potovanja čez nekaj mesecev. Izbruh koronavirusa občutijo tudi hotelirji, gostinci …

Prihodnji teden bo krizni sestanek Slovenske turistične organizacije (STO) in turističnega gospodarstva. V Postojnski jami so se osredotočili na bližnje trge, Batagelj je kritičen, da bi okoliškim državam več sredstev morala nameniti tudi STO: »Vendar je zdaj že pozno, da bi sistematično podpirali bližnje trge.«
 

Znižane napovedi gospodarskih rasti

Tajvan je med prvimi državami, ki so zaradi posledic koronavirusa znižale letošnje gospodarske napovedi. Država, katere gospodarska rast je močno odvisna od izvoza elektronike, pričakuje, da bo letošnji BDP znašal 2,37 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od napovedi pred izbruhom virusa. Tajvan, ki ga Kitajska sploh ne priznava, okoli 40 odstotkov vsega izvoza pošlje prav na Kitajsko. Poleg tega iz Kitajske uvaža material in polizdelke. Analitiki so zato še bolj pesimistični in pričakujejo tudi manj kot enoodstotno gospodarsko rast te delno priznane otoške države.

Vietnam, ki je prav tako trgovsko močno povezan s Kitajsko, pa že pripravlja nabor ukrepov spodbud in pomoči gospodarstvu. Med verjetnimi ukrepi so ugodna posojila prizadetim malim in srednjim podjetjem ter kmetom pa tudi davčne spodbude prizadetim dejavnostim. Vietnam že čuti posledice, ki se najbolj poznajo v turizmu, transportu, kmetijstvu, tehnoloških podjetjih in zavarovalništvu. Letos je načrtoval 6,8-odstotno gospodarsko rast. Finančno ministrstvo zdaj pričakuje 6,25-odstotno, če bo epidemija zajezena v prvem četrtletju. Če se bo zavlekla v drugo četrtletje, bo to gospodarsko rast znižalo še za 0,3 odstotne točke.


 

Odpovedi gospodarskih dogodkov

Zaradi izbruha virusa je odpovedanih ali močno okrnjenih več kot 20 sejmov, srečanj in drugih gospodarskih dogodkov na Kitajskem in drugod po Aziji. Med drugim je odpovedano glavno srečanje letalskih prevoznikov na letalskem sejmu v Singapurju. Tam bi se morali ta mesec srečati predstavniki turističnih potovalnih agencij, a je dogodek za zdaj prestavljen na maj, hotelirji so podobnega prestavili na julij. V Šanghaju je bilo napovedanih več kongresov in sejmov trgovcev s surovinami in izvedenimi instrumenti. Vsi so prestavljeni za nedoločen čas.

Ne trpijo pa zgolj dogodki na Kitajskem in drugod po Aziji, ampak tudi v Evropi. Kot kaže, je padel v vodo celo letošnji svetovni kongres mobilne tehnologije v Barceloni, ki bi se moral zgoditi med 24. in 27. februarjem. Zadnji v valu »previdnostnih« odpovedi so mobilni operaterji Deutsche Telekom, BT in Orange, finski razvijalec sistemov Nokia in francosko-italijanski proizvajalec elektronskih vezij STMicroelectronic. Sejem pritegne okoli 100.000 obiskovalcev in Barceloni prinese približno 400 milijonov evrov prihodkov.
 

Več kot tisoč žrtev

Prvi primer koronavirusa so v kitajskem Wuhanu zaznali 1. decembra lani, ko je skupina 41 posameznikov brez jasnega vzroka zbolela za pljučnici podobno boleznijo. Število obolelih se je v začetni fazi podvojilo vsakih sedem dni.

Do sredine januarja se je virus razširil v druge kitajske province. Pospešeno pa se je začel širiti v času potovalnega vrveža ob praznovanju kitajskega novega leta. Zunaj Kitajske se je prvi primer obolelosti pojavil na Tajskem 13. januarja in na Japonskem 15. januarja. Prvi primer zunaj Azije so 21. januarja obravnavali v ZDA, v Franciji so prvega obolelega prejeli 24. januarja. Večina Nekitajcev se je okužila, ko so potovali po Kitajski. Za zdaj je širitev zunaj Kitajske omejena. Eden redkih primerov, ko oboleli niso bili povezani s Kitajsko, je obravnaval Singapur v začetku februarja.

Prva žrtev virusa je bil 61-letnik iz Wuhana, ki je umrl 9. januarja. Prva žrtev zunaj Kitajske je bil Kitajec, ki je 1. februarja umrl na Filipinih. Okoli 80 odstotkov umrlih je starejših od 60 let in so imeli tudi druge zdravstvene težave.

Po zadnjih znanih podatkih je za virusno boleznijo zbolelo približno 45.000 ljudi. Med okuženimi in obolelimi jih je 1116 umrlo, nekaj več kot 4800 jih je okrevalo.