Ljudem z ladje Diamond Princess, ki jo je izbruh novega koronavirusa čez noč spremenil v zaprti zaporniški oddelek pred japonsko obalo, verjetno ni v tolažbo, da bodo svojo dramo že v letu ali dveh skoraj gotovo gledali na filmu. Kateri režiser si ne bi želel pograbiti metafore odmaknjene oaze užitka, katere potniki se iz vloge varnega, privilegiranega voajerizma pri ogledovanju umazanih pristaniških mest v trenutku spremenijo v na smrt obsojene kaznjence v samicah, ki si jih z brezčutnim voajerizmom ogleduje ves »umazani« pristaniški in širši svet.Seveda nihče od ljudi z ladje v tem trenutku ne misli na bodoči film, ampak ...