Tiskane izdaje
Po sezonsko prilagojenih podatkih so v drugem četrtletju glede na isto obdobje lani zaznali največji upad BDP (–22,1 odstotka) v od turizma zelo odvisni Španiji. sledijo pa Francija (–19 odstotkov), Italija (–17,3), Portugalska (–16,5) Belgija (–14,3) in Avstrija (–13,3 odstotka). Daleč najnižji, le 3,7-odstotni padec BDP, so imeli v Litvi. Objavljeni podatki sicer zajemajo 16 članic Unije, ki predstavljajo 93 odstotkov gospodarstva evrskega območja, nekaj držav, med njimi je tudi Slovenija, pa podatke še pripravlja. Že zdaj objavljene številke pa jasno nakazujejo največji gospodarski upad v zgodovini gospodarskih meritev.
Delo Infografika Delo
Prizadete so storitveno naravnane države
Delo Infografika Delo
»Prve ocene o padcih BDP za drugo četrtletje 2020 so povsem v skladu z našimi pričakovanji. Gospodarstva držav, ki so bolj storitveno naravnane, so omejevalni ukrepi, namenjeni preprečitvi hitrega širjenje epidemije covida-19, prizadeli bolj kot druge. Španija, Francija in Italija so tako bile pričakovano države z največjimi padci v gospodarski dinamiki,« poudarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Na drugi strani so srednjeevropske države zaznale nižje padce (Češka in Nemčija sta pri enajstih oziroma dvanajstih odstotkih padca na medletnem nivoju po sezonsko prilagojeno podatkih), kar je po Ivančevem mnenju »dobra popotnica tudi za pričakovano objavo padca v Sloveniji, ki bo v podobnih okvirih, in sicer nekje okrog 13 do 15 odstotkov.« Slovenski državni statistični urad bo sicer, kot je znano, podatke BDP za drugo četrtletje objavil konec avgusta.
Podatek za Nemčijo (padec BDP v primerjavi s četrtletjem prej za 10,1, v primerjavi z istim četrtletjem v 2019 pa za 11,7 odstotka) je sicer nemški statistični urad objavil že včeraj. Ekonomski inštitut Ifo zdaj ocenjuje, da se nemško gospodarstvo v tretjem četrtletju ponovno vzpenja, čeprav še ne na ravni pred pandemijo, za celotno leto 2020 pa napoveduje, da bo padec BDP približno petodstoten, kar je pol manj, kot kažejo podatki za prejšnje četrtletje.
Kaj so lahko prihodnji izzivi
»Izziv za EU-27 ostaja na kratek rok morebitna uvedba carin na izvoz vozil, izdelanih v EU-27, za celoten razviti svet pa visoka zadolženost, ki bo podaljšala obdobje tako imenovane finančne represije (realno negativni donosi na varne naložbe). Ker je epidemija covida-19 globalna, bi lahko bil odziv ključnih gospodarstev na te izzive še naprej usklajen, in sicer predvsem z vidika skrbi za likvidnost gospodarstva in ohranjanja zaposlenosti,« še ocenjuje Ivanc.
Ključni izziv bo po njegovem prineslo obdobje morebitne višje inflacije, saj obdobje nizkih cen nafte (pri 40 ameriških dolarjih za sodček) ne more biti dolgoročno ravnotežje za naftno industrijo. »Takrat bo pritisk na centralne banke toliko zrasel, da ne bodo več neodvisne pri svojih odločitvah o vodenju monetarne politike. Z današnjega vidika je ta scenarij (višjih cen energentov) morda manj verjeten, vendar bo hitro znižanje ponudbe (načrpanih količin) in manj investicij v ekstrakcijo fosilnih goriv vplivalo na višje cene v nekoliko daljšem obdobju.«
Inflacija ostaja nizka
V juliju, ko so bile omejitve za zajezitev epidemije covida-19 v večini držav sicer umaknjene, je inflacija v evrskem območju ostala nizka, njena letna stopnja je bila vsega 0,4-odstotna. V Sloveniji je bila ta mesec inflacija na letni ravni 0,3-odstotna. Cene storitev so se v zadnjih 12 mesecih zvišale za 2,1 odstotka, cene blaga pa znižale za 0,8 odstotka. Na mesečni ravni je bila zaznana deflacija (0,1-odstotna), kar je večinoma posledica znižanja cen oblačil in obutve (za 10,3 odstotka), so izračunali analitiki Sursa.
Inflacija tako ostaja daleč pod ciljem ECB, ki predpostavlja dvig cen, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma.
