Ustavitev rasti naložb ogroža podnebne cilje

Po skoraj dveh desteletjih močne vsakoletne rasti, so lani nove zelene elektrarne imele enako zmogljivost kot dodane v omrežje leto prej. Nepričakovana izravnava trenda rasti vzbuja dvome v doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev, opozarjajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA).

Lani prvič po letu 2001 zmogljivost novih elektrarn na obnovljive vire ni presegla zmogljivosti novih elektrarn iz preteklega leta. Zmogljivost novih elektrarn na sonce, veter, biogoriva ter hidroelektrarn in drugih elektrarn je lani na svetu zrasla za približno 180 giga vatov (GW), toliko kot leta 2017. Najbolj pa skrbi to, da je to le 60 odstotkov novih zmogljivosti, ki jih potrebujemo na leto za dosego podnebnih ciljev.

Obnovljivi viri imajo namreč ključno vlogo pri zmanjševanju svetovnih emisij toplogrednih plinov. Zato bi morala zmogljivost novih zelenih elektrarn vsako leto med 2018 in 2030 zrasti za več kot 300 GW, so izračunali v IEA. Njihova analiza tako jasno kaže, da svet ne ukrepa dovolj. Lani so emisije energetike zrasle za 1,7 odstotka do rekordnih 33 milijard ton. In to kljub temu, da je proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov zrasla za sedem odstotkov.



»Svet si ne more privoščiti pritiska na gumb za premor pri povečanju vlaganj v obnovljive vire in vlade morajo hitro ukrepati, da popravijo te razmere in omogočijo hitrejši dotok novih projektov. Stroški se hitro znižujejo, konkurenčnost obnovljivih virov zato ni več tako zelo odvisna od podpor. Potrebujejo pa stabilne politike, podprte z dolgoročnimi vizijami, in poudarek na vključevanju obnovljivih virov v elektroenergetski sistem na stroškovno učinkovit in tehnično optimalen način. Politika zagonov in ustavitev so najbolj škodljive tako za trg kot za delovna mesta,« opozarja Fatih Birol, izvršni direktor IEA.

Kitajska kihne, trend se splošči

Od leta 2015 je eksponentna rast števila sončnih elektrarn nadomeščala zmanjšana povečanja števila vetrnih elektrarn in hidroelektrarn. Lani se je ustavila ravno rast števila sončnih elektrarn, dodali so jih za 97 GW, kar pomeni, da niso dosegli pričakovanega praga 100 GW. Glavni vzrok je nenadna sprememba kitajske politike podpor, ki se je namenila znižati cene novih projektov in tudi omejiti težave z vključevanjem novih elektrarn v omrežje. Drugi razlog za sploščitev trenda rasti zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire je manj novih vetrnic v Evropski uniji in v Indiji.



Kitajska je tako lani v omrežje priključila za 44 GW sončnih elektrarn, leto prej jih je za 53 GW. V ZDA je bila rast stabilna, v EU, Mehiki, na Bližnjem vzhodu in v Afriki pa so dodali več sončnih elektrarn kot leto prej. Skupaj so te nove zmogljivosti nadomestile izgubo Kitajske.

Kljub zmanjšanju rasti zmogljivosti sončnih elektrarn pa je Kitajska lani imela levji delež novih zmogljivosti, kar 45 odstotkov vseh novih elektrarn za proizvodnjo obnovljive elektrike. Povečala je zlasti zmogljivosti vetrnih elektrarn. Pri hidroelektrarnah je Kitajska bolj previdna, rast zmogljivosti novih elektrarn se ustavlja že vse od leta 2013.



V EU, drugem največjem trgu za obnovljive vire, se je rast zmanjšala. Nekoliko več je sončnih elektrarn, zato pa je manj vetrnic. Spremembe politik podpor so zmanjšale rast zmogljivosti vetrnic v Indiji in sončnih elektrarn na Japonskem. V ZDA so rast zmogljivosti poganjale vetrnice, sončne elektrarne so lani dodajali v sistem enako hitro kot leta 2017.



V mnogih državah v razvoju, v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, pa so vetrnice in sončne elektrarne zaradi padca cen šele začeli postavljati, zato dosegajo visoke stopnje rasti. Tudi po mnenju IEA, bo pomoč razvitejših ključnega pomena za prihodnji razvoj. Vlade namreč lahko pospešijo rast zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire z odpravo negotovosti v politikah in z zagotovitvijo stroškovno učinkovitega vključevanja vetrnic in sončnih elektrarn v sistem. Ključnega pomena je tudi zmanjševanje tveganj za naložbe v obnovljive vire energije v državah v razvoju, zlasti v Afriki.

Trend je mogoče obrniti

Podatki za preteklo leto so zelo skrb zbujajoči, a pametne in odločne politike lahko znova vzpostavijo naraščajoči trend rasti obnovljivih virov. Vsem 38 članicam družine IEA (Slovenije ni med njimi) in vsem drugim državam pomagamo pri njihovem energijskem prehodu s ciljanimi nasveti. Namen je pospešitev naložb v tehnologije obnovljivih virov, poleg tega pa povečanje učinkovitosti rabe energije, zajem, uporabo in skladiščenje ogljika ter vse druge tehnologije za proizvodnjo čiste energije,« pravi Birol.



Članice družine IEA, ki je nastala leta 1974, da bi pomagala članicam preseči motnje v dobavah nafte, so Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Česška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Indija, Indonezija, Irska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Luksemburg, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Nizozemska, Singapur, Južna Afrika, Tajska, Turčija, Velika Britanija in ZDA.