Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je varna država, ki je zmerno napredovala na področju dostopa do znanja, informacij in okolja, kažejo letošnji rezultati raziskave družbe Deloitte. V skupini držav z velikim družbenim napredkom se je odrezala celo najbolje, še vedno pa ima največ težav pri zagotavljanju osebnih pravic ter strpnosti in vključevanja.
Vse bolj očitno postaja, da gospodarskega razvoja ne spremlja vedno tudi družbeni razvoj, pravijo v družbi Deloitte. Zadnja tri leta zato v sodelovanju s partnerji pri mednarodni pobudi Nujnost družbenega napredka (Social Progress Imperative) merijo uspeh družb z indeksom družbenega napredka brez ekonomskih kazalnikov. »Osredotočeni smo na vidike družbenega delovanja, kjer se kažejo vplivi na človeška življenja, in ne na finančne vložke v smislu javne porabe,« merjenje pojasnjuje višji svetovalec na oddelku poslovnega svetovanja v družbi Deloitte Gregor Skender.
Indeks sestavlja 50 neekonomskih kazalnikov, ki obsegajo tri področja: osnovne človeške potrebe, temelji dobrega počutja in priložnosti. Pobuda podjetjem, vladam in civilni družbi omogoča boljše razumevanje družbenih izzivov in trdnejšo podlago za doseganje ciljev trajnostnega družbenega in gospodarskega napredka, pravijo v Deloittu.
Vodilna v skupini držav
Najbolje se je izkazala pri skrbi za osnovne človekove potrebe, kot so zagotavljanje prehrane in osnovnega zdravstvenega sistema, vode in sanitarij ter osebne varnosti. »Nadpovprečen rezultat je dosegla prav pri zadnji, kar ponovno potrjuje, da je v globalnem merilu Slovenija varna država,« dodaja višja menedžerka na oddelku poslovnega svetovanja v družbi Deloitte Polona Čufer Klep.
Evropsko povprečje kvarita Madžarska in Romunija
Vse države članice Evropske unije z izjemo Bolgarije in Romunije so se uvrstile zelo visoko. Na prvem mestu je Danska, sledijo ji preostale skandinavske države. Tiste članice, ki so se EU pridružile po letu 2004, so v preteklosti dosegle izrazit družbeni razvoj, a še vedno ostaja opazen razkorak med njimi in starimi članicami. Čufer Klepova takšne rezultate pojasnjuje: »Največje razlike so pri strpnosti in vključevanju, kar je zlasti posledica negativnih trendov v državah, kot so Madžarska, Latvija in Poljska.«
Večina v raziskavo zajetih držav je od začetka merjenja leta 2014 napredovala. To so zlasti države v južni Aziji in zahodni Afriki, napredek pa so dosegle pri dostopu do informacij in komunikacij ter do visokošolskega izobraževanja. A to verjetno ne bo zadoščala za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030, pravijo v Deloittu. Najbolj problematična so prehrana, osnovno zdravstveno varstvo, voda, sanitarije ter dostop do osnovnega znanja. Na teh področjih je od leta 2014 opazen zgolj zmeren napredek. V Deloittu so posebno zaskrbljeni tudi zaradi vztrajnega nazadovanja na področju osebnih pravic ter strpnosti in vključevanja, kjer se je slabo odrezala tudi Slovenija.
