V bankah čakajo na sistemsko pomoč države pri posojilih

Bankirji v pričakovanju sistemskih ukrepov, ki bi jim pomagali pri začasni zamrznitvi posojil podjetij in državljanov, prizadetih zaradi posledic izbruha koronavirusa.

Objavljeno
16. marec 2020 13.35
Posodobljeno
16. marec 2020 16.54
Banke želijo, da jim država pride naproti pri lajšanju posojilnih težav podjetij in državljanov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana –  Nekatere evropske države (Italija, Belgija, Nizozemska itd.) so že sprejele sistemske ukrepe, ki bankam omogočajo, da podjetjem in državljanom začasno zamrznejo odplačilo bančnih posojil in drugih obveznosti, kot je tudi lizing, očitno pa je samo vprašanje časa, kdaj se jim bo pridružila tudi Slovenija.

V parlamentarni proceduri je zdaj po nujnem postopku že interventni zakon o delnem nadomestilu plač za zaposlene na čakanju, kar je kratkoročno eden od najbolj potrebnih ukrepov (skupaj z rešitvami za espeje in prekarce), o katerih bodo poslanci odločali v kratkem. V bankah zdaj želijo, da bodo tudi ukrepi zanje del interventnega državnega paketa za pomoč gospodarstvu.


MF in Banka Slovenije napovedujeta ukrepe


Na ministrstvu za finance so nam povedali, da pripravljajo predloge ukrepov, s katerimi bodo za podjetja in podjetnike ublažili posledice epidemije. Ukrepi se bodo nanašali tako na finančni kot na administrativni vidik poslovanja ter na blažitev epidemije pri posameznikih. Predloge ukrepov bodo usklajevali z ključnimi deležniki. V Banki Slovenije pa pravijo, da se zavedajo »zahtevnih razmer zaradi koronavirusa. Skupaj z ostalimi pristojnimi inštitucijami smo aktivno vključeni v pripravo rešitev za nastalo situacijo. O njih vas bomo čim prej obvestili.«

Nekatera podjetja in državljani imajo zaradi posledic koronavirusa že znatne likvidnostne probleme in težave z odplačevanjem posojil in lizinga ter drugih obveznosti do bank. Močno so prizadeti zlasti turizem, logistika, hoteli in druge dejavnosti, ki se soočajo z izpadom dohodka.

Po drugi strani je bančni sektor ta čas v bistveno boljšem položaju kot ob zadnji finančni krizi, ima dovolj kapitala in bistveno boljšo likvidnost, zato imajo banke več manevrskega prostora za ukrepanje.

V bankah zdaj pravijo, da pri posojilih ne zategujejo ročne zavore in zlasti nekaterim boljšim podjetjem odobravajo bodisi moratorij na odplačilo posojil bodisi jim odobravajo takojšnja kratkoročna likvidnostna posojila za najmanj mesec dni. Vsi pa poudarjajo, da ob tem čakajo še na sistemske ukrepe, ki so v vseh državah v domeni ministrstva za finance in centralne banke.


NLB: Poslovnim partnerjem stojimo ob strani


V NLB so nam ob tem povedali, da intenzivno spremljajo vpliv trenutnih razmer na gospodarstvo in iščejo ustrezne rešitve za podjetja in podjetnike. Po predvidevanjih bodo posledice predvsem v manjši potrošnji nenujnih dobrin, turizmu, transportu in predelovalnih dejavnostih, kjer bodo ogrožene predvsem nabavne poti (recimo iz Italije, Azije …).

Zagotavljajo, da poslovnim partnerjem maksimalno stojijo ob strani in so jim pripravili številne nasvete za vsakodnevno poslovanje, nasvete za mikro, mala in srednja podjetja, pa tudi procesne ukrepe za pomoč poslovnim strankam pri upravljanju likvidnosti. Zagotavljajo, da imajo zadostne kapitalske in likvidnostne kapacitete, da bodo poskrbeli za svoje stranke. Če se bodo te soočile z likvidnostnim primanjkljajem, jim priporočajo, naj se obrnejo na svojega poslovnega svetovalca. Vse težave v zvezi z upravljanjem odplačila kreditov rešujejo individualno.

»Glede na specifiko posla oziroma financiranja na individualnem nivoju bomo poiskali ustrezno rešitev za vse naše stranke, da jim v čim večji meri omogočimo normalno poslovanje. Vsem našim strankam priporočamo elektronsko komunikacijo z banko; potrudili se bomo, da vsako zahtevo čim prej obravnavo in razrešimo,« še pravijo v NLB in dodajajo, da je ključno tudi, da podjetja maksimalno že sama pri sebi poskrbijo za izboljšanje likvidnosti in obratni kapital.