Vlade različnih ideoloških nazorov po vsem svetu sprejemajo podobne ukrepe za zaščito podjetij in delovnih mest, »predvsem zato, da bi se izognile scenariju, po katerem začasen šok postane dolga depresija«, nam je pojasnil Julian Jessop, nekdanji glavni ekonomist britanskega konservativnega think tanka Institute for Economic Affairs.
Ukrepi med drugim vključujejo pomoč podjetjem v obliki posojil, odložitev plačila davkov in uvedbo državnih subvencij za plače tistih delavcev, katerih delovna mesta so zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti neposredno ogrožena. Med prvimi sta se za to odločili nizozemska in danska vlada, ki sta se zavezali, da bosta krili 90 oziroma 75 odstotkov plač zaposlenih. Sledila jima je Švedska, konec prejšnjega tedna pa je podoben ukrep sprejelo tudi Združeno kraljestvo.
Kot v vojni
Britanski finančni minister Rishi Sunak je napovedal, da bo država za obdobje prihodnjih treh mesecev pokrila 80 odstotkov plače tistih delavcev, ki jim grozijo odpovedi, in se s tem izognila drastičnemu porastu brezposelnosti v času, ko je vsa pozornost usmerjena v reševanje zdravstvene krize. Konservativec, ki je na položaju šele dober mesec dni, je prepričan, da »to ni čas za ideologijo ali pravovernost, ampak za odločna dejanja«. V igri tako ostajajo tudi druge vrste intervencionističnih ukrepov, skupaj z nacionalizacijo podjetij (železnice, letalske družbe itd).
Da je ideologija v trenutnem položaju irelevantna, se strinja tudi Jessop, za katerega je nastajajoča kriza še najbolj primerljiva z vojno, glede na to, da jo povzroča zunanji faktor. Iz tega razloga upravičuje tudi višje proračunske primanjkljaje in višje zadolževanje. »Konservativne vlade, ki niso naklonjene državnim intervencijam v gospodarstvo, bodo lahko umaknile te ukrepe, ko bo kriza enkrat za nami. Upajmo, da jih kmalu več ne bomo potrebovali, ko bo trg znova začel delovati normalno,« je pojasnil.