Kralj iz Shakespearove drame si je prestol delil z – glistami

Presenetljivi rezultati arheoloških raziskav groba angleškega kralja Riharda III., odkritega po polovici tisočletja.

Objavljeno
05. september 2013 13.17
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Angleški kralj Rihard III. (1452-1485), ki je v poznem 15. stoletju vladal vsega dve leti, velja za enega izmed bolj preziranih monarhov na otoškem prestolu ob izteku srednjega veka, gotovo tudi zaradi istoimenske klasične drame Williama Shakespeara, v kateri sprva kot vojvoda Gloster, zatem pa kot Rihard III. spletkari, hujska in mori, vse dokler se bridka smrt ne oglasi tudi pri njem.

Sedaj so arheologi renome Riharda III. iz resničnosti, ne dramske klasike, za kak nivo znižali še z ne najbolj higienskim podatkom, da mu plemiški pedigre in prestol enega najmogočnejših evropskih vladarjev njegovega časa nista čisto nič pomagala, da ne bi staknil - plebejskih glist.

Dolgih skoraj čevelj.

Arheologi so preiskali zemljo na tisti točki ob kraljevem okostju, kjer je bilo drobovje Riharda III., in v njej odkrili ostanke jajčec glist, s kakršnimi se lahko hitro okužiš ob uživanju okužene hrane, vode ali česa drugega s sledmi fekalij.

Drugod v zemlji v kraljevem grobu pa jih je bilo zelo malo.

Kaže da kljub pripadnosti plemstvu življenjski slog Riharda III. ni obvaroval pred okužbo z nadležnim parazitom, ki je bila sicer v njegovih časih zelo pogosta, je tisku izjavil bioarheolog Jo Appleby z Univerze v Leicestru.

Strokovnjaki sklepajo, da so ga zaradi okužbe morda mučili splošna slabost, bruhanje in pomanjkanje sape. Kakšen je razvoj glist? Ko požreš jajčeca, se iz njih izležejo ličinke, te se prebijejo do pljuč, kjer odraščajo, zatem preko sapnikov potujejo nazaj v grlo in se naposled podajo v prebavni trakt, kjer lahko zrastejo do okoli 30 centimetrov dolžine.

Rihard III., zadnji angleški kralj iz hiše York in dinastije Plantagenetov, je sicer umrl že v starosti 32 let, kot poraženec v bitki na Bosworth Fieldu, ki je bila odločilna v tridesetletni krvavi vojni dveh rož (oziroma vrtnic) za angleško krono med rodbinama Lancaster in York. Zaradi tega konteksta - rodbina York je vojno izgubila - so ga pokopali brez velikega pompa in nahajališče njegovega groba je bila neznano več kot pol tisočletja. Odkrili so ga lani v Leicestru, na točki, kjer je nekoč stala minoritska cerkev, ki so jo pod Tudorji razpustili in zravnali z zemljo. Danes je na tej točki - parkirišče.

Grob so odkrili lani, da gre nedvomno za ostanke Riharda III., pa so arheologi potrdili šele februarja letos, in sicer s pomočjo radiokarbonske analize, primerjave s sodobnimi opisi kraljeve zunanjosti in analize DNK. Kraljevo so primerjali s potomci njegove sestre Ane Yorške.