Žižek v Guardianu: Ne Nobelovi nagradi Handkeju, da mirovni Assangeu

Objava odločitve, da Nobelovo nagrado za književnost prejme Avstrijec Peter Handke, ki ima po materi slovenske korenine, bi se lahko dan po tradicionalno literarnem nobelovem četrtku, ki je bil zaradi internih škandalov švedske akademije podvojen,  umaknila iz medijev, saj je današnji dan enako tradicionalno namenjen nagradi za mir. A temu še zdaleč ni tako.

Podelitev Nobelove nagrade Handkeju odmeva po svetu, peticijo za odvzem nagrade na portalu change.org (namenjenem je peticijam in različnim kampanjam) je podpisalo že 18.000 oseb, globoko razočaranje nad odločitvijo so izrazili tudi v krovnem združenju PEN America.

Seveda odločitev močno odmeva tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Matere Srebrenice zahtevajo odvzem nagrade. Po mnenju predsednice tega združenja Munire Subašić te nagrade nikakor ne more dobiti človek, ki je branil balkanske krvnike in zanikal genocid.




 

»Pisateljska skupnost si zasluži kaj boljšega od tega«

»Osupel nas je izbor pisatelja, ki je svoj javni glas uporabil za prirejanje zgodovinske resnice in ki je javno podprl odgovorne za genocid, kakršna sta nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević in bosanski Srb Radovan Karadžić,« so zapisali v PEN America. »Zavračamo odločitev, po kateri naj bi pisatelj, ki je postavljal pod vprašaj temeljito dokumentirane vojne zločine, zaslužil, da ga slavimo zaradi 'jezikovne iznajdljivosti'. V času vzpona nacionalizma, avtokratskega vodenja in širokega širjenja dezinformacij po svetu si pisateljska skupnost zasluži kaj boljšega od tega. Odločitev Nobelovega komiteja globoko obžalujemo,« so zapisali.

V mednarodnem tisku so se odzvali tudi posamezniki, tudi Slovenci. Britanski Guardian v prvi vrsti navaja Handkejevega kritika že iz let po jugoslovanskih vojnah, slavnega britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Izjavil je, da lahko le ponovi tedanji pogled, tedaj pa je Handkeja zaradi njegovih apologij genocidnega Miloševićevega režima nominiral za norca leta.
 

Šokantna etična slepota

»Izbira Handkeja je za Nobelov odbor, ki si prizadeva nagrado vrniti na ustaljeno pot po nedavnih škandalih, problematična,« je izjavil Hari Kunzru, prav tako britansko-indijski pisatelj, ki je o Handkeju predaval svojim študentom. »Je dober pisatelj, ki pa zmožnost globokega vpogleda kombinira s šokantno etično slepoto,« je povedal in dodal, da bi Nobelovo nagrado osvojil že prej, če ne bi bil propagandist genocidnega Miloševićevega režima.

»Bolj kot kadarkoli potrebujemo javne intelektualce, ki so se v času indiferentnosti in cinizma političnih voditeljev sposobni zavzeti za obrambo človekovih pravic. Handke ni takšna oseba.«

Prizadeval si je za ukinitev Nobelove nagrade in imel je prav

Slavoj Žižek, tudi on že vrsto let kritik Handkeja, je za Guardian spomnil, da je Handke leta 2014 pozval k ukinitvi Nobelove nagrade, rekoč da gre za lažno kanoniziranje književnosti. »Dejstvo, da jo je sedaj dobil, dokazuje, da je imel prav,« je bil duhovit. »To je današnja Švedska: apologet vojnih zločinov prejme Nobelovo nagrado, medtem ko se je država s polno mero vpletla v uničenje osebnosti Juliana Assangea, ki je resničen heroj našega časa. Naša reakcija bi morala biti: ne književni Nobelovi nagradi Handkeju, pač pa mirovna Nobelova nagrada Assangu.«

Guardian je kar precej vrstic namenil tudi Mihi Mazziniju. »Nekateri umetniki so svoje duše prodali ideologijam (Hamsun in nacizem), nekateri sovraštvu (Celine in njegov besni antisemitizem), nekateri za denar in moč (Kusturica), toda tisti, ki me je najbolj užalil, je bil Handke s svojo naivnostjo glede Miloševićevega režima,« je zapisal.

»Gre za osebno stvar. Nikoli ne bom pozabil hladne zime, ko je Jugoslavija razpadla in so bile police v trgovinah prazne. Bili smo mlada družina, hčerka je bila še malčica. Po celem dnevu v čakalni vrsti za kurilno olje sem zvečer, skoraj zmrznjen, začel prebirati Handkejev esej o Jugoslaviji. Pisal je, da mi zavida. Medtem ko so Avstrijci in Nemci, ti zahodnjaki, propadli zaradi potrošništva, smo mi, Jugoslovani, morali čakati in se boriti za vse. Oh, kako blizu naravi smo bili! Kako manj materialistični in bolj poduhovljeni. Doživel sem ga kot krutega in povsem samozaverovanega v lastno naivnost,« je še zapisal.


 

Nagrada, ki sili na bruhanje

O odzivih na podelitev nagrade piše tudi BBC, ki Handkeja označuje za izrazito kontroverznega. Avstrijski pisatelj je bil, kot zapišejo, ob razglasitvi nagrade osupel, ob tem pa je odločitev Švedske akademije označil za zelo pogumno. Razglasitev so zelo pozitivno sprejeli v Avstriji, beograjski župan Zoran Radojičić pa je ob tem Handkeja označil za velikega pisatelja, humanista in človeka, ki ljubi Srbijo.

A navaja BBC tudi druge reakcije. »Nikoli si ne bi mislil, da bi me zaradi Nobelove nagrade sililo na bruhanje,« je tvitnil albanski premier Edi Rama. Kosovski predsednik Hashim Thaçi pa je, prav tako na Twitterju, zapisal: »Odločitev o Nobelovi nagradi je prinesla neskončno bolečino neštetim žrtvam.«

Da je nagrajevanje Handkeja »škandalozno in sramotno«, je izjavil tudi član predsedstva Bosne in Hercegovine Safik Džaferović. Emir Šuljagić, ki je preživel pokol več kot 8.000 ljudi v Srebrenici, pa se je odzval z besedami: »Miloševićev oboževalec, znan po negiranju genocida, je dobil Nobelovo nagrado za književnost ... V kakšnih časih živimo.«