Daljna dežela za en dan čisto blizu

Če je nekoč Japonska veljala za oddaljeno in tujo otoško državo, danes o njej vemo veliko več, prav tako bistveno bolje poznamo njeno kulturo. K temu pripomorejo tudi v izobraževalnemu centru Genki, kjer v sodelovanju z japonskim veleposlaništvom v Sloveniji osmo leto pripravljajo Dan Japonske.

»Ideja o tem, da bi ljudem prikazali elemente japonske kulture, je nastala kmalu po mojem študiju japonologije in sociologije kulture, ob odprtju kranjske knjižnice jeseni leta 2011. Takrat sem pripravila prvi japonski večer,« se spominja Maja Rome, ustanoviteljica in generalna direktorica centra Genki. V njem poleg poučevanja japonščine organizirajo tudi dogodke, predavanja in delavnice, povezane z japonskim jezikom in kulturo.

Ker je bil prvi dogodek uspešen, so navezali stik s turističnim društvom Zbilje in leto pozneje, ob dvajseti obletnici diplomatskih odnosov med državama, priredili prvi Poletni dan Japonske. »Na japonskem veleposlaništvu so se odzvali na naše povabilo in ob Zbiljskem jezeru so posadili japonsko češnjo,« dodaja sogovornica.

 

Spoštovana tradicija v sodobnosti

Veliko japonskih obredov in običajev temelji na močnih kulturnih koreninah, tradiciji in filozofiji. »V vsakodnevni kulturi najdemo korenine šintoizma, budizma in konfucijanstva. Na Dnevu Japonske tako drugo leto gostimo prenosno šintoistično svetišče iz templja Kasuga Džindža blizu Jokohame, v katerem se prenašajo lokalna božanstva, na primer za srečo, dobro letino in blaginjo,« razlaga Rometova. Tako ohranjajo tradicijo spoštovanja prednikov ter negujejo vrednoto skupnosti. Okoli 300 kilogramov težko svetišče prenaša naokoli od 12 do 16 ljudi naenkrat, spremljajo pa jih bobni taiko in flavta šinobue​.


Kljub stereotipom in iskanju razlik med kulturama smo si po besedah sogovornice Japonci in Slovenci v marsičem podobni: »Povezujejo nas delavnost, vztrajnost, vestnost, vljudnost in skromnost. V jeziku imamo razlikovanje med tikanjem in vikanjem, japonščina pozna še več stopenj vljudnosti in ponižnosti, kar se kaže tudi pri pristopu do ljudi. Slovenci naj bi bili prav tako kot Japonci nekoliko zadržani ob prvem stiku, oboji gojimo ljubezen do narave. Razlikujemo pa se po tem, da so na Japonskem ponosni na svojo deželo, kulturo, tradicijo in jezik. Nam te zavesti manjka.«

Tudi pri nas je mogoče čutiti vplive japonske kulture. Z odprtjem oddelka za japonologijo na filozofski fakulteti leta 1995 se je zanimanje za Japonsko povečalo tudi z akademskega vidika. »Japonologi opažamo, da je priljubljenost japonske kulture v zadnjih letih močno narasla in se razvija v najrazličnejše smeri,« pojasnjuje Maja Rome ter poudari, da so z Dnevom Japonske ustvarili medkulturni most, ki omogoča vpogled tako v japonsko kot slovensko kulturo.

Dosledna pozornost in skrajna preprostost

V deželi vzhajajočega sonca se za vsako dejavnostjo skriva globlji pomen. Tako so tudi pripravo čaja povzdignili v obred, ki združuje umetnost in filozofijo. Na videz preprosta dejavnost, ki se je v preteklih stoletjih razvila v eno od osrednjih japonskih tradicij, skriva precej pravil. Umetnost tradicionalnega čajnega obreda sado oziroma čado, kar dobesedno pomeni pot čaja, združuje štiri temeljna načela: harmonijo (va), spoštovanje (kei), čistost (sei) in spokojnost (džaku). Proces priprave imenujemo temae, formalno čajno srečanje pa čaji.

Čaji sestavljata dva dela, najprej gostom postrežejo lahek obrok iz svežih sezonskih sestavin, nato pa gostitelj najprej pripravi gosti čaj (koiča) in zatem še lahki čaj (usuča). Kot razlaga sogovornica, sta za japonsko veščino poti čaja značilni dosledna pozornost in skrajna preprostost. »Gostitelj skozi pripravo čajnega srečanja izkazuje gostoljubnost, pri čemer sta izbor uporabljenih predmetov in tema srečanja odvisna od letnega časa in samih gostov.« Za primer navede, da gostitelj poskuša ustvariti občutek hladu poleti in toplote pozimi.

Japonska kultura na muzejski ploščadi

Japonska kulinarika je Slovencem morda najbolj blizu, vendar velja poudariti, da je japonska kuhinja veliko več kot suši. V zadnjem času je pri nas odprlo vrata kar nekaj japonskih restavracij, vse več ljudi goji ljubezen do priprave te hrane. »Poleg sušija, ki je po svetu znan kot sinonim za japonsko hrano, četudi naj bi prva oblika sušija, narezuši, dejansko izvirala z riževih polj severovzhodne Kitajske, je v japonski kuhinji široka paleta unikatnih jedi. Tradicionalna kulinarika, vašoku, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine, ima celo vrsto pravil in elemente, ki presegajo sam obed, zato jo nekateri pojmujejo kot umetnost,« poudarja sogovornica. V otoški deželi je obedovanje pomemben del druženja, v moderni družbi pa je tradicionalna hrana eden ključnih elementov ohranjanja kulture.

Poleg okušanja tradicionalnih jedi se bodo obiskovalci osmega Dneva Japonske lahko odeli v tradicionalna poletna oblačila jukata, za katera tako kot za druge vidike kulture velja mnogo pravil. Nam je bolj znan kimono, formalna različica tradicionalnega oblačila. »Motivi, upodobljeni na kimonu, imajo ponavadi zapletene pomene. Najbolj priljubljen simbol je žerjav, ki predstavlja dolgoživost in srečo. Poleg tega so z elementi na kimonu sporočali status, vrline in odlike tistega, ki ga je nosil, glede na spreminjajoče se letne čase ali glede na posebne dogodke,« pojasnjuje sogovornica. Tudi barve imajo močan kulturni pomen, saj naj bi izvlečki poosebljali dušo rastlin, iz katerih so bile narejene, ter tako simboličnoo ščitile tistega, ki je kimono nosil.
Vsako leto v program prireditve vključijo japonsko glasbo, pri kateri je velik poudarek na tehniki in sami veščini. »Ni pomembno samo, da lepo zveni, izvajanje mora biti tudi lepo na pogled,« pravi Maja Rome. Prav tako so pomembni gibi pred začetkom in po koncu izvajanja pesmi. Japonska glasba namreč vsebuje koncepte filozofije, saj so jo nekoč uporabljali na dvoru in v ceremonialne namene.

Na tradicionalno japonsko glasbilo koto bo na Dnevu Japonske v zaigrala Nagisa Moritoki, japonske pop pesmi bo pela UmiNa, skupina Douten taiko pa prireja performans na tradicionalnih bobnih taiko. Letos gostijo tudi glasbeno skupino Trio Tenorjev, ki bo izvedla japonske ter nekaj slovenskih pesmi. Tako bodo tudi prek glasbe vzpostavili povezavo med obema kulturama.