Kako ste naslovili prihodnjo sezono v vaši hiši in zakaj tako?
Na Olimpu smo poimenovali naš novi tematski festival, ki je le eden izmed številnih festivalov, ki jih pripravljamo. Med najodmevnejšimi so uveljavljeni mednarodni festival art filma Liffe, Festival dokumentarnega filma, 60. Jazz festival Ljubljana, najstarejši tovrstni festival v Evropi, pa več kulturno-vzgojnih festivalov, med katerimi izstopata Transgeneracije in Pravljice danes, Fabula za literarne sladokusce in še bi lahko naštevali.
Kateri bodo po vašem mnenju trije najodmevnejši projekti?
Enajstega decembra, prav na dan Cankarjeve smrti, bomo z znanstvenim simpozijem sklenili festival Cankar o Cankarju, ki bo jeseni razpiral obzorja z različnimi dogodki, predvsem z izjemno razstavo Ivan Cankar in Evropa, ki je spoznavno in estetsko doživetje, izziv za možgane in paša za oči.
Januarja bomo pripravili tematski festival Maribor je naš, posvečen stoletnici profesionalnega delovanja SNG Maribor. Moč tega umetniškega korpusa se bo pokazala s predstavami, cikel festivalskih pogovorov pripravlja Tone Partljič, avtor presunljivega romana Ljudje iz Maribora.
Aprila se bomo povzpeli na Olimp in v okviru tematskega festivala Na Olimpu pokazali, koliko smo otroci stare Grčije, kako v naših življenjih odzvanja starogrška antika. Inovativna je razstava Ideja – znanost in tehnologija antične Grčije, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Tehnološkim muzejem iz Soluna, saj bodo predstavljeni neverjetni tehnološki in znanstveni dosežki, nastali v stoletjih neprekinjene blaginje in razvoja. Z razstavo bomo vsebinsko povezali številne umetniške dogodke in poglobljena, dragocena humanistična predavanja, antično bomo obarvali celo pridobivanje medu na naši strehi.
Vse tri festivale omenjam zato, ker so posebni, enkratni dogodki, ki dopolnjujejo uveljavljene abonmaje ali cikle, kot so Zlati in Srebrni abonma, prenovljene Glasbe sveta, Cankarjevi torki, delno po izboru legendarnega Johna Zorna, neprekosljivi plesni in gledališki dogodki v okviru abonmaja Veličastnih 7, različni abonmaji za otroke in mladino (Moj prvi abonma, Abonma Cankar, Abonma Ivan itd.), celo abonmaji za medgeneracijsko druženje.
Kako boste krmarili med klasiko in sodobnostjo?
Smo edini v Sloveniji, ki hkrati predstavljamo vsa umetniška področja, vse žanre in oblike umetniškega izražanja; obiskovalci lahko uživajo tako v virtuoznosti klasičnega kot turbulentnosti sodobnega. Čar našega programa je v tem, da se v harmoničnem Ravnikarjevem poslopju prepletajo in vzpostavljajo dialog glasovi preteklosti in sedanjosti; pri nas se srečujejo vrhunski umetniki in znanstveniki z vsega sveta. Težko bi našli deželo, katere ustvarjalcev še nismo predstavili na naših odrih.
Katere sodelavce ste prvič povabili na oder?
Med 18.000 izvajalci, ki vsako leto nastopijo na naših odrih, jih je zagotovo veliko prvič v naši hiši. Nekatere dosedanje občasne sodelavce bomo doživeli v novi luči; tak je denimo Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, ki bo ob 60-letnici časopisa Delo nastopil kot kurator razstave Časopis, prvi odtis zgodovine, s katero se bo sprehodil skozi pomembne dogodke 20. stoletja, zapisane na naslovnicah časopisov, ki jih zbira v zasebnem muzeju tiska. Dogodek bodo spremljali razgovori o marsičem, tudi o spreminjajoči se družbeni vlogi časopisja skozi zgodovino.
Krstne izvedbe, praizvedbe na vaših odrih?
V Cankarjevem domu je večina dogodkov enkratnih, zagotovo več kot 90 odstotkov izmed več kot 2000 dogodkov, ki jih pripravimo vsako sezono, je vsaj slovenskih ali ljubljanskih premier, če ne že krstnih uprizoritev. Torej, nismo arhiv že videnega, temveč predvsem »valilnica« novega.
Koprodukcije?
Vsako leto pripravimo več kot 300 koprodukcijskih dogodkov, predvsem v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijami, čedalje pogosteje pa tudi z eminentnimi partnerji iz tujine; v novi sezoni se denimo veselimo koprodukcijskega sodelovanja z Narodnim baletom iz Marseilla, s katerim bomo ustvarili plesno koprodukcijo v koreografiji Emia Greca in Petra C. Scholtna, ki ju zelo cenimo, pa sodelovanja s HNK Ivana pl. Zajca na Reki, saj je pred nami razburljivo ustvarjanje robotske glasbene predstave oziroma »opere« reCallas: Medeja, ki bo nekaj novega tako za nas kot za občinstvo.
Načrtujete kakšno novost?
Novost je večina obsežnega programa, ki ga vsako leto obišče približno pol milijona obiskovalcev, novi programski poudarki so zlasti uvodoma orisani tematski festivali Cankar o Cankarju, Maribor je naš ter Na Olimpu.
Koliko predstav ostaja na odru iz preteklih sezon?
Cankarjev dom je mravljišče idej, v katerem se večina dogodkov zgodi zgolj enkrat, torej je prvič hkrati tudi zadnjič. Odstotek ponovitev je zelo majhen; gre predvsem za otroške in mladinske predstave, ki pa živijo dlje časa. Lep primer je kulturnovzgojna predstava Igralec, ki je na programu od leta 1996 in verjetno sodi med najstarejše predstave na slovenskih odrih. Za otroke in mlade bomo ponavljali tudi uspešnice iz prejšnjih sezon, kot so Prosto po Prešernu, iCankar, Tesla, Svet je kakor ringaraja, Naj gre vse v π ...
Zakaj naj gledalec izbere prav vašo hišo?
Zaradi užitka; smo center vrhunskih umetnosti, pomembnih znanstvenih srečanj in radoživega družabnega življenja. Tudi poležavanje v Parku Sveta Evrope pred našim poslopjem ni izgubljen čas. Bistveno pa je, da te Cankarjev dom z doživetji, ki jih ponuja, vselej spremeni – na bolje.
Tiskane izdaje
