Molotov, Ribbentrop in Stalinova cigareta

Ko sta 23. avgusta 1939 nemški in sovjetski zunanji minister Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Mihajlovič Molotov podpisala sporazum med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je v dvorani, kjer je potekal slovesni podpis, stal tudi v svetlo maršalsko uniformo napravljeni Josif Visarjonovič Stalin. Med rokovanjem s Hitlerjevim zunanjim ministrom je sovjetski voditelj v levi roki držal cigareto. Ko je revija Newsweek oktobra 1939 na naslovnici objavila fotografijo rokovanja Stalina in Ribbentropa, je tlečo cigareto v Stalinovi levici prekrival naslov. Zaradi prikrite drobne neotesanosti sovjetskega voditelja so Stalinove žareče oči prišle bolj do izraza. Ribbentrop in Molotov ob Stalinovem botrstvu namreč nista podpisala le pakta o nenapadanju, ki naj bi trajal deset let, ampak tudi skrivni protokol, s katerim sta razdelila interesne sfere v vzhodni Evropi. Z drugimi besedami: zapečatila sta usodo Poljske in na novo risala zemljevide Baltika.

23. avgust nosi globoko simbolno sporočilo. Podpisa zunanjih ministrov nacistične in komunistične sile sta hkrati tudi uvertura v začetek druge svetovne vojne, pakt pa simbolizira še zahrbtnost. Sovjetska zveza se je namreč sočasno pogajala tudi z Veliko Britanijo in Francijo. S podpisom pakta Ribbentrop-Molotov je morebitno zavezništvo zahodnih demokracij in Stalina proti Hitlerju padlo v vodo.

Hkrati pa pakt, podpisan pred 79 leti, vendarle predstavlja le eno od številnih epizod, ki so se dogajale med letoma 1933 in 1945. Pakta, ki simbolizira tudi koalicijo dveh totalitarnih režimov, ne bi bilo, če zahodne demokracije pod vodstvom ministrskega predsednika Velike Britanije Nevilla Chamberlaina v zgodnih jutranjih urah 30. septembra 1938 ne bi privolile v razkosanje Češkoslovaške. In münchenskega sporazuma ne bi bilo, če zgodovinski kontekst že od leta 1918 ne bi bil tako obupno zapleten.

Odločitev zahodnih demokracij iz leta 2009, da 23. avgust razglasi za dan vseevropskega spominjanja na žrtve totalitarnih diktatur, je seveda simpatična – obsodba totalitarizma je vedno upravičena. Hkrati pa prikriva neprijetno dejstvo, da je slabo leto pred Molovom tudi zahod podpisal sporazum s Hitlerjem in pri tem privolil v razkosanje Češkoslovaške. Tako kot je Stalin avgusta 1939 obrnil hrbet zahodu, je Stalina leta 1941 prevaral Hitler in napadel Sovjetsko zvezo. In ko zahodne demokracije danes obsojajo pakt Ribbentrop-Molotov, vendarle ne gre spregledati, da je zahrbtni Gruzinec med letoma 1941 in 1945 Sovjetski zvezi naložil največje breme spopada s Hitlerjem. Nacistični totalitarizem je bil zlomljen, ker je diktator Stalin svoje tankovske divizije poslal proti Berlinu. Ni šlo zgolj za železje, ampak tudi za skoraj devet milijonov sovjetskih vojakov, ki so umrli med drugo svetovno vojno, in še več civilnih žrtev.

Praznovanja poenostavljajo zgodovinsko kompleksnost. Če so zadeve preveč zapletene, težko veseljačimo. Prevelike poenostavitve pa so lahko vzrok za nelagodje. In 80 let po tem, ko je zahod Sudete podaril Hitlerjevi Nemčiji, 79 let po tem, ko sta si interesne sfere delila Stalin in Hitler, bi bilo nedopustno, če bi ob mednarodnem dnevu črnega traku, kot se imenuje 23. avgust, zgolj praznovali, mislili pa ne bi. Dan, ko se spominjamo pakta, ki sta ga sklenila dva totalitarna režima, ima svoj smisel le, če pri tem mislimo tudi na nedopustne poteze zahodnih demokracij, ki so nacizmu dale pospešek. Hkrati pa velja razmišljati tudi o smiselnih ravnanjih zahodnih demokracij, zaradi katerih komunizem za zahod pač ni bil atraktiven. Komunizem je namreč za zahodni delavski razred postal manj atraktiven v tistem trenutku, ko je zahod v kapitalizem začel vgrajevati mehanizme regulacije.